Zavarovano območje
From Wikipedia, the free encyclopedia
Zavarovana območja ali naravovarstvena območja so lokacije, ki so zavarovane zaradi svojih priznanih naravnih, ekoloških ali kulturnih vrednot. Obstaja več vrst zavarovanih območij, ki se razlikujejo glede na stopnjo zaščite glede na zakonodajo posamezne države ali predpise vključenih mednarodnih organizacij. Na splošno pa se za zavarovana območja razumejo tista, na katerih je prisotnost ljudi ali vsaj izkoriščanje naravnih virov (npr. drva, nelesni gozdni proizvodi, voda ...) omejena.[1]
Izraz zavarovano območje vključuje tudi zavarovana morska območja, katerih meje vključujejo nekatera območja oceana, in čezmejna zavarovana območja, ki prekrivajo več držav, ki odstranijo meje znotraj območja za ohranitvene in gospodarske namene. Na svetu je več kot 161.000 zavarovanih območij (od oktobra 2010) [2] z več dodanimi dnevno, kar predstavlja med 10 in 15 odstotkov svetovne površine kopnega.[3]
Od leta 2016 je 14.688 zavarovanih morskih območij (MPA) in približno 14,7 % svetovnih kopenskih in celinskih vodnih območij (razen Antarktike) je zavarovanih.[4] Za vode pod nacionalno jurisdikcijo, ki presegajo celinske vode, je približno 10,2 % obalnih in morskih območij ter 4,12 % svetovnih oceanskih območij pokritih z zavarovanimi morskimi območji. Nasprotno pa je le 0,25 % svetovnih oceanov zunaj nacionalne jurisdikcije pokrito z MPA. V zadnjih letih je bil cilj pobude 30 krat 30 zaščititi 30 % oceanskega ozemlja in 30 % kopenskega ozemlja po vsem svetu do leta 2030; to je sprejela Evropska unija v svoji Strategiji biotske raznovrstnosti za leto 2030, Kampanji za naravo, ki je ta cilj spodbujala med vrhom COP15 Konvencije o biotski raznovrstnosti[5] in G7.[6]
Zavarovana območja se izvajajo za ohranjanje biotske raznovrstnosti, pogosto zagotavljajo habitat in zaščito pred lovom ogroženih vrst. Zaščita pomaga vzdrževati ekološke procese, ki ne morejo preživeti v najbolj intenzivno upravljanih pokrajinah in morskih pokrajinah.[7]