![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/79/Voynich_manuscript_excerpt.svg/langsl-640px-Voynich_manuscript_excerpt.svg.png&w=640&q=50)
Vojničev rokopis
From Wikipedia, the free encyclopedia
Vojničev rokopis je ilustrirana knjiga, ročno popisana z neznanim jezikom v neznani pisavi.[1] Pergament, na katerem je napisana, je bil z ogljično analizo umeščen v začetek 15. stoletja (1404–1438). Stilistična analiza kaže, da je morda nastal v Italiji v času italijanske renesanse.[2] O izvoru, avtorstvu in namenu rokopisa se še vedno razpravlja. Domneva se, da gre za pisavo naravnega ali umetnega jezika, za šifro ali pa za potegavščino.
![]() | |
Avtor | neznan |
---|---|
Jezik | neznan (možno naravni ali umetni jezik, nekaj besed je tudi v latinščini in visoki nemščini) |
Datum izida | začetek 15. stol. |
Vrsta medija | kodeks |
ISBN | 978-0-300-21723-0 |
Rokopis obsega približno 240 strani, vendar obstajajo dokazi, da nekaj listov manjka. Nekateri listi so zložljivi, različne velikosti. Na večini strani so ilustracije ali diagrami, nekateri grobo obarvani, deli rokopisa pa prikazujejo tudi ljudi, izmišljene rastline, astrološke simbole itd. Besedilo je pisano od leve proti desni. Rokopis se imenuje po Wilfridu Voynichu, poljsko-litvanskem trgovcu s knjigami, ki ga je kupil leta 1912.[3] Od leta 1969 ga hranijo v Knjižnici redkih knjig in rokopisov Beinecke, univerze Yale (Yale University's Beinecke Rare Book and Manuscript Library).[4][5][6]
Vojničev rokopis je bil predmet številnih študij in poskusov profesionalnih in amaterskih kriptografov, dešifrirati so ga poskušali tudi najboljši ameriški in britanski »lomilci kod«, ki so zasloveli v času 1. in 2. svetovne vojne[7] (med njimi Prescott Currier, William Friedman, Elizabeth Friedman in John Tiltman) – nihče ni dešifriral niti ene same besede.[8] Ta vrsta neuspehov je Vojničevemu rokopisu prinesla svetovno slavo v zgodovini kriptografije, vendar pa je tudi vzbudila pomisleke, da je knjiga domiselna potegavščina, sestavljena iz nesmiselne vrste naključnih simbolov.
Nikoli ni bilo dokazano, da bi bil rokopis razvozlan in nobena od predlaganih domnev ni bila neodvisno preverjena.[9] Skrivnost njegovega pomena in izvora je razburkala ljudsko domišljijo ter sprožila razprave in ugibanja.
Leta 2020 je univerza Yale v svoji digitalni knjižnici na spletu objavila rokopis v celoti – na 225 straneh.[10]