From Wikipedia, the free encyclopedia
Veliki možgani ali cerebrum (latinsko cerebrum) so najobsežnejši[1] del osrednjega živčevja človeka. Nastanejo iz prozencefalona. Obsegajo diencefalon in telencefalon.[2]
| Veliki možgani | |
|---|---|
 Režnji skorje velikih možganov: frontalni (moder), senčni (zelen), zatilni (rdeč) in temenski reženj (rumen). Mali možgani niso del telencefalona. | |
 Prikaz glavnih podenot embrionskih možganov vretenčarjev. | |
| Podrobnosti | |
| Arterija | Arteria cerebri anterior, arteria cerebri media, arteria cerebri posterior |
| Vena | cerebralne vene |
| Identifikatorji | |
| Latinsko | Cerebrum, Telencephalon |
| MeSH | D054022 |
| NeuroLex ID | birnlex_1042 |
| TA | A14.1.03.008 A14.1.09.001 |
| TH | H3.11.03.6.00001 |
| TE | Predloga:TerminologiaEmbryologica |
| FMA | 62000 |
| Anatomska terminologija | |
Telencefalon obsega možganski hemisferi. Povezuje ju kalozni korpus (corpus callosum). Hemisfero gradita siva možganovina (možganska skorja in bazalni gangliji) in bela možganovina (živčno nitje). Živčne celice so večinoma v možganski skorji, katere debelina znaša do 0,5 cm. Številni brazde (sulci) jo delijo v vijuge (gyri). Zaradi nagubanosti znaša njena površina skoraj ½ m².[1]
Po lobanjskih kosteh se velike možgane deli na:
Nevrokirurški koncept deli možgane na 7 režnjev. Poleg vseh zgoraj naštetih opredeljuje še osrednji in limbični reženj.
Strukturno in funkcionalno podobnost predelov, ki tvorijo posamezen reženj, boljše zajema nevrokirurški koncept.
Možgani so dinamična funkcionalna enota. V njej se povezujejo mnogi podsistemi, ki presegajo umetno določene meje režnjev. Anatomski sistemi in podsistemi, katerih povezave so znane ali pa tudi ne, so dinamična struktura. Tvorijo jo skupine (pools) nevronov in nevroglije.[1]
Čelni ali frontalni reženj zajema sprednji, največji del hemisfere. Naloga prefrontalnih delov je nadzor nad izvrševanjem opravil, kot so načrtovanje, abstraktno mišljenje, določanje prednosti, zaviranje impulzivnosti, presojanje in pozornost. Njegov vpliv na motoriko je majhen.[1]
Osrednji ali centralni reženj sestavljajo pre-, post- in paracentralne vijuge. Pomemben je za motoriko.[1]
Temenski ali parietalni reženj je pomemben za senzoriko. V primarni senzorični skorji potekajo procesi zaznavanja dotika in njegovega povezovanja z vidnimi ali slušnimi občutki. Zato se človek zaveda telesa in svojega položaja v prostoru. Dominantna stran je pomembna za razumevanje govora. Nedominantna povezuje vidne in proprioceptivne občutke. Ti omogočajo upravljanje telesa in predmetov.[1]
V senčnem ali temporalnem režnju leži primarno slušno področje in področje za razumevanje govora (Wernickovo področje). Skupaj s temenskim režnjem integrirata slušne, vidne in somatske podatke, ki se spremenijo v misli in v spomin.[1]
V zatilnem ali okcipitalnem režnju leži področje, odgovorno za vid (skorja ob sulcus calcarinus). Omogoča, da si človek vidne informacije predstavlja in jih interpretira.[1]
Insula ali insularni reženj je predel skorje, ki je ugreznjen v globino. Prekrivajo ga sosednji režnji - čelni, temenski in senčni. Insula obsega več vijug. Od drugih režnjev jo razmejuje sulcus circularis.[1]
Limbični reženj tvorijo deli orbitalne skorje čelnega režnja, obročasta vijuga, istmus, hipokampalna vijuga, uncus in primarna vohalna skorja. Sem sodijo tudi cingulum, septalna jedra, hipokampus in amigdala. Povezan je z mamilarnimi telesci in retikulatno formacijo mezencefalona. Njegova funkcija je uravnavati delovanje možganov, povezano z visceralno aktivnostjo, s čustvi in spominom.[1]
Brodmann je opisal pomembna področja velikih možganov glede na citoarhitektoniko.[3]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
