Velika arabska puščava
From Wikipedia, the free encyclopedia
Velika arabska puščava je velika puščava v zahodni Aziji oziroma na Bližnjem vzhodu. Razteza se od Jemna do Perzijskega zaliva in Omana do Jordanije in Iraka. Zaseda večino Arabskega polotoka, s površino 2.330.000 kvadratnih kilometrov. Je peta največja puščava na svetu in največja v Aziji. V njenem središču je Rub al-Hali ('Prazna četrt'), eno največjih nepretrganih pesščenih teles na svetu.
Gazele, arabski oriks, peščena mačka in agame (Uromastyx) so le nekatere od puščavsko prilagojenih vrst, ki preživijo v tem ekstremnem okolju, v katerem je vse od rdečih sipin do smrtonosnih suhih peskov. Podnebje je večinoma suho (večji del dobi okoli 100 mm dežja na leto, nekateri zelo redki kraji pa prejmejo le 50 mm), temperature pa se gibljejo med zelo visoko vročino in sezonsko nočno zmrzaljo. Je del bioma puščav in vegetacije suhih območij ter palearktične ekoregije.
Arabska puščavska ekoregija ima malo biotske raznovrstnosti, čeprav tu raste nekaj endemičnih rastlin. Številne vrste, kot so progasta hijena (Hyaena hyae ), šakal in medarski jazbec (Mellivora capensis), so zaradi lova, človeških posegov in uničenja habitatov iztrebljene. Druge vrste so bile uspešno ponovno vpeljane, na primer arabska peščena gazela (Gazella marica) in so zaščitene v številnih rezervatih. Prekomerna paša živine, vožnja izven cest in uničevanje habitatov so glavne grožnje tej puščavni ekoregiji.