Uporabnik:Archangel/Peskovnik

Kokosov rak, tudi kokosov tatič (znanstveno ime Birgus latro) je vrsta kopenskega raka, ki prebiva na otokih v Indijskem in Pacifiškem oceanu. Največja in najgostejša populacija kokosovih rakov se nahaja na Božičnem otoku. Je največji kopenski členonožec na svetu, njegova velikost pa verjetno predstavlja tudi zgornjo mejo velikosti za kopenske živali z zunanjim skeletom v recentni Zemljini atmosferi. Razpon nog lahko doseže 1 m, tehta pa okoli 4 kg.

Kokosov rak
Ohranitveno stanje taksona
premalo podatkov (DD) (IUCN)  [1]
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Arthropoda (členonožci) Poddeblo: Crustacea (raki) Razred: Malacostraca (višji raki) Red: Decapoda (deseteronožci) Naddružina: Paguroidea Družina: Coenobitidae Rod: Birgus Leach, 1816 Vrsta: B. latro
Znanstveno ime
Birgus latro (Linnaeus, 1767) [2]
Življenjski prostor kokosovega raka; rdeče točke predstavljajo primarne habitate, rumene pa sekundarne habitate.
Sinonimi [2]
Cancer crumenatus Rumphius, 1705 (pre-Linnean) Cancer crumenatus orientalis Seba, 1759 Cancer latro Linnaeus, 1767 Birgus laticauda Latreille, 1829

Je edini predstavnik rodu Birgus in je soroden kopenskim rakom samotarjem iz rodu Coenobita. Podobno kot slednji mladi kokosovi raki živijo v zapuščenih polžjih hišicah, vendar odrasli osebki opustijo navado zaradi razvoja zunanjega skeleta. Barva telesa sega od oranžno-rdeče do vijolično-modre; povečini je modra prevladujoča barva, vendar na nekateri območjih, kot so Sejšeli, prevladuje rdeča. Dihalni organi so prilagojeni na privzem kisika iz ozračja. Kokosov rak ne more plavati in lahko utone, če je potopljen predolgo. Imajo dobro razviti voh, ki jim pomaga pri iskanju hrane.

Parjenje poteka na kopnem, vendar samice izležejo jajčeca v morje, iz katerih se izležejo ličinke. Te prebivajo kot plankotn za 3-4 tedne, nato se ustalijo na morskem dnu in se vselijo v zapuščeno polžjo hišico. Spolno zrelost dosežejo pri 5 letih, življenjska doba pa lahko znaša do 60 let.

Prehranjujejo se s sadeži, semeni in kokosovimi orehi, včasih tudi z mrhovino. Navkljub imenu kokosovi orehi ne sestavljajo večino prehrane, kar je v nasprotju s splošnim prepričanjem. Kokosov rak je sicer sposoben splezati na palmo, vzeti oreh in ga odpreti na tleh.

Sklici in opombe

1. Eldredge LG (1996). Birgus latro . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2010.2.3. IUCN 2010. Pridobljeno: 25.7.2011.
2. Patsy A s sod. (2010). Low MEY in Tan SH (ur.). »Annotated checklist of anomuran decapod crustaceans of the world (exclusive of the Kiwaoidea and families Chirostylidae and Galatheidae of the Galatheoidea)« (PDF). Zootaxa. Zv. Suppl. 23. str. 5–107. {{navedi revijo}}: Prezrt |chapter= (pomoč)

[[Kategorija:Deseteronožci]] [[Kategorija:Favna Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]]

---

Archangel/Peskovnik

Klinični podatki
Sinonimi	N-(2,6-dimetilfenil)-N2,N2-diethilglicinamid
Nosečnostna kategorija	AU: A ZDA: B (raziskave na živalih niso dokazale škodljivosti)
Način uporabe	intravensko, sunkutano, topično
Oznaka ATC	N01BB02 (WHO) C01BB01 D04AB01 S02DA01 C05AD01
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost	35% (oralno) 3% (topično)
Presnova	jetra, 90% CYP1A2-mediirano
Razpolovni čas	1.5–2 ur
Izločanje	ledvice
Identifikatorji
IUPAC ime 2-(dietilamino)- N-(2,6-dimetilfenil)acetamid
Številka CAS	137-58-6 73-78-9 (hidroklorid)
PubChem CID	3676
DrugBank	APRD00479
ChemSpider	3548
Kemični in fizikalni podatki
Formula	C14H22N2O
Mol. masa	234.34 g/mol
3D model (JSmol)	Interactive image
Tališče	68 °C
SMILES CCN(CC)CC(=O)Nc1c(C)cccc1C

Lidokain (tudi lignokain) je lokalni anestetik in antiaritmično zdravilo. Uporablja se topično za blaženje bolečin, pekočega občutka in srbenja pri dermatitisu ter kot lokalni anestetik za stomatološke in manjše kirurške posege.

Zgodovina

Lidokain, eden od prvih amidnih lokalnih anestetikov, je leta 1943 sintetiziral švedski kemik Nils Löfgren pod imenom ksilokain. Njegov sodelavec, Bengt Lundqvist, je prvi testiral lidokain na sebi. V prodajni obtok je prišel leta 1949.^[1]

Sinteza

Lidokain se lahko sintetizira v dveh korakih. V prvem poteče reakcija med 2,6-ksilidinom in kloroacetil kloridom, nato pa poteče reakcija produkta in dietilamina:^[2]

Opombe in reference

1. Löfgren, N. (1948). Xylocaine: a new synthetic drug. {{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter |address= (predlagano je |location=) (pomoč); Prezrt neznani parameter |note= (pomoč)
2. T. J. Reilly (1999). »The Preparation of Lidocaine«. J. Chem. Ed. 76 (11): 1557.

• Varagić, V.M. & Milošević, M.P. (1997). Farmakologija, 13. izdaja. Beograd: Elit - Medica, str. 315-316. (srbsko)

[[Kategorija:Zdravila]] [[Kategorija:Amidi]]

---

Morske lilije Fosilni razpon: ordovicij–recentno
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Echinodermata (iglokožci) Poddeblo: Crinozoa Razred: Crinoidea Miller, 1821[1]
Podrazredi
Articulata †Camerata †Cladida †Disparida †Flexibilia

Morske lilije (znanstveno ime Crinoidea) je skupina iglokožcev, v katero uvrščamo 660 vrst.^[2]

[[Kategorija:Iglokožci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1821]]

1. Hansson H. (2012). »Crinoidea«. World Register of Marine Species (WoRMS). Pridobljeno 19. februarja 2015.
2. . World Register of Marine Species (WoRMS). 2014 http://www.marinespecies.org/aphia.php?p=browser&id=147423&expand=true#ct. Pridobljeno 19. februarja 2015. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)