![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/25/Vacuum-aspiration_%2528single%2529.svg/langsl-640px-Vacuum-aspiration_%2528single%2529.svg.png&w=640&q=50)
Umetni splav
From Wikipedia, the free encyclopedia
Umetni splav ali umetna prekinitev nosečnosti je medicinski poseg, ki se opravi na zahtevo nosečnice. Najpogostejša metoda za prekinitev nosečnosti v prvih dvanajstih tednih sta razširitev (dilatacija) materničnega vratu in izpraskanje ali posrkanje zarodka (abrazija ali vakuumska aspiracija) iz maternične votline.
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/25/Vacuum-aspiration_%28single%29.svg/640px-Vacuum-aspiration_%28single%29.svg.png)
1: plodnik,
2: zarodek,
3: endometrij,
4: vaginalni spekulum,
5: cevka,
6: ki je pritrjena na sesalno črpalko.
Po trinajstem tednu se dokonča nosečnost tako, da se sprožijo popadki s solno raztopino ali s prostaglandini. Bolj poredko se opravlja mali carski rez.
V sodobni družbi se odvija debata o moralnosti splava - predvsem zaradi vprašanja, ali je zarodek oseba ali ne. Razvila so se gibanja (pogosto iz verskih krogov), ki zahtevajo prepoved umetnih splavov.
Zakonit umetni splav, ki ga v razviti državi na varen način izvede strokovnjak, je med najvarnejšimi posegi v medicini.[1]