Tempelj Ranganathašvami, Srirangam
From Wikipedia, the free encyclopedia
Tempelj Sri Ranganathašvami je hindujski tempelj, posvečen Ranganathi (oblika Višnuja), v Srirangamu, Tiručirapali, Tamil Nadu, Indija. Tempelj, zgrajen v dravidskem arhitekturnem slogu, poveličuje Alvare v svojem Nalajira Divja Prabhandam[3] in ima edinstveno razliko, da je najpomembnejši med 108 Divja Desam, posvečenih bogu Višnuju.
Tempelj Ranganathašvami Srirangam | |
---|---|
திருவரங்கம் அரங்கநாத சுவாமி கோயில் | |
Religija | |
Pripadnost | Hinduizem |
Okrožje | okrožje Tiručirapali |
Božanstvo | Ranganatha (Višnu), Ranganajaki (Lakšmi)[1] |
Festivali |
|
Lega | |
Kraj | Srirangam |
Zvezna država | Tamil Nadu |
Država | Indija |
Koordinati | 10°51′45″N 78°41′23″E |
Arhitektura | |
Ustvaril | zgodnji Čola, srednjeveški Čola, pozni Čola, Pandja, Vidžajanagara |
Inscriptions | več kot 600[note 1] |
Spletna stran | |
http://www.srirangam.org/ |
To je najslavnejši vaišnavski tempelj v južni Indiji, bogat z legendami in zgodovino. Poleg starodavne tekstovne zgodovine se arheološki dokazi, kot so napisi, nanašajo na ta tempelj in ti kamniti napisi so od poznega 100 pr. n. št. do 100 n. št.[4] Zato »je eden najstarejših ohranjenih aktivnih tempeljskih kompleksov v južni Indiji«. Božanstvo je omenjeno v velikem sanskrtskem epu Ramajana,[5] ki je datiran okoli 800 do 400 pr. n. št., kar prav tako potisne obstoj božanstva v isto dobo, kar kaže, da je tempelj minimalno star 2500 do 3000 let arheološko in tradicionalno 30 lakh let.[6][7] Tempelj je igral pomembno vlogo v zgodovini vaišnavizma, začenši s kariero Ramanuje in njegovih predhodnikov Nathamunija in Jamunačarye v Srirangamu v 11. stoletju. Njegova lokacija, na otoku med rekama Kollidam in Kaveri, ga je naredila ranljivega za poplave in divjanje invazijskih vojsk, ki so mesto večkrat zavzele za vojaško taborišče. Tempelj je izropala in uničila vojska Delhijskega sultanata v obsežnem plenilskem napadu na različna mesta kraljestva Pandjan v začetku 14. stoletja. Tempelj je bil ponovno zgrajen v poznem 14. stoletju, mesto je bilo utrjeno in razširjeno s številnimi več gopurami v 16. in 17. stoletju. Bilo je eno od središč zgodnjega gibanja Bhakti s tradicijo predanega petja in plesa, vendar se je ta tradicija ustavila v 14. stoletju in je bila v omejenem obsegu ponovno oživljena veliko pozneje.[8]
Tempelj zavzema površino 63 ha z 81 svetišči, 21 stolpi, 39 paviljoni in številnimi rezervoarji za vodo, integriranimi v kompleks, zaradi česar je največji delujoči hindujski tempelj na svetu. Tempeljsko mesto je pomembno arheološko in epigrafsko najdišče, ki ponuja zgodovinsko okno v zgodnjo in srednjeveško južnoindijsko družbo in kulturo. Številni napisi nakazujejo, da ta hindujski tempelj ni služil le kot duhovno središče, temveč tudi kot velika gospodarska in dobrodelna ustanova, ki je upravljala izobraževalne in bolnišnične ustanove, vodila brezplačno kuhinjo ter financirala regionalne infrastrukturne projekte iz prejetih daril in donacij.[9][note 2]
Nekatere od teh struktur so bile skozi stoletja prenovljene, razširjene in ponovno zgrajene kot živi tempelj. Najnovejši dodatek je zunanji stolp, ki je visok približno 73 metrov, dokončan leta 1987. Tempelj Srirangam je pogosto naveden kot eden največjih delujočih hindujskih templjev na svetu, še večji Angkor Vat pa je največji obstoječi tempelj. Tempelj je aktivna hindujska hiša čaščenja in sledi tenkalajski tradiciji šri vaišnavizma. Letni 21-dnevni festival, ki poteka v tamilskem mesecu Margali (december–januar), privabi 1 milijon obiskovalcev. Tempeljski kompleks je bil imenovan na Unescov poskusni seznam. Leta 2017 je tempelj prejel Unescovo nagrado za zasluge Asia Pacific Award of Merit 2017 za ohranjanje kulturne dediščine, s čimer je postal prvi tempelj v Tamil Naduju, ki je prejel nagrado Unesca.[11][12]