Sveti Luka riše Madono
From Wikipedia, the free encyclopedia
Sveti Luka riše Madono, je velika slika, olje in tempera na hrastovem lesu, običajno datirana med letoma 1435 in 1440, ki jo pripisujejo staronizozemskemu slikarju Rogierju van der Weydnu. Slika hranjena v Muzeju lepih umetnosti v Bostonu prikazuje evangelista Luko, zavetnika slikarjev, ki skicira Devico Marijo, ko doji otroka Jezusa. Liki so postavljeni v meščansko notranjost, ki se odpira proti vrtu, reki, mestu in nadaljuje v pokrajino. Zaprti vrt, naslikana rezbarija Adama in Eve na ročaju Marijinega prestola in atributi svetega Luke spadajo med simbolne elemente slike.
Sv. Luka riše Madono | |
---|---|
Umetnik | Rogier van der Weyden |
Leto | okoli 1435–1440 |
Mere | 137,5 cm × 110,8 cm |
Kraj | Museum of Fine Arts, Boston |
Pristopna številka | 93.153 |
Na Van der Weydna je močno vplival Jan van Eyck, slika je namreč zelo podobna njegovi nekaj zgodnejši sliki Madona kanclerja Rolina, ki je običajno datirana okoli leta 1434 - a pomembne so tudi razlike med slikama. Položaj obeh figur in barve oblačil se zamenjane, Luka s položajem na desni zavzame osrednje mesto; njegov obraz običajno velja za van der Weydnov (prikriti) avtoportret. Obstajajo tudi tri sodobne različice (replike) v muzejih Ermitaž v Sankt Peterburgu (obrezana), Stari pinakoteki v Münchnu in Groeningov muzej v Bruggeu (ta je najverjetneje že kopija in ne replika).[1] Tabla v Bostonu velja za original s podrisbami, ki pa so močno predelane in jih v kasnejših replikah ni. Slika je v razmeroma slabem stanju navkljub obsežni obnovi in čiščenju površine.
Zgodovinski pomen slike temelji tako na spretnosti oblikovanja kot na združevanju zemeljskega in božanskega kraljestva. Z umestitvijo v isti prostor Madone in prikazom slikarja v uprizoritvenem dejanju Van der Weyden v ospredje postavlja vlogo umetniške ustvarjalnosti v družbi 15. stoletja. Tabla je bila zelo vplivna tudi s kopijami Mojstra legende o sveti Uršuli in Huga van der Goesa.