Svetišče Jasukuni
From Wikipedia, the free encyclopedia
Svetišče Jasukuni (japonsko 靖国神社, 靖國神社, latinizirano: Jasukuni džindža, dob. 'Svetišče mirne dežele') je šintoistično svetišče v kraju Čijoda v Tokiu. Ustanovil ga je cesar Meidži junija 1869 in obeležuje tiste, ki so umrli v službi Japonske, od bošinske vojne 1868–1869, do dveh kitajsko-japonskih vojn, 1894–1895 oziroma 1937–1945 in prve indokitajske vojne 1946–1954, vključno z vojnimi zločinci.[1] Namen svetišča se je z leti razširil tako, da vključuje tiste, ki so umrli v vojnah, v katere je bila vpletena Japonska, od celotnega obdobja Meidži in Taišo ter zgodnjega dela obdobja Šova.[2]
Svetišče Jasukuni | |
---|---|
Jasukuni džindža | |
Religija | |
Pripadnost | šintoizem |
Festival | Šunki Reitaisai (spomladi) Šuki Reitaisai (jeseni) |
Lega | |
Kraj | 3-1-1 Kudankita, Čijoda, Tokio 102-8246 |
Koordinati | 35°41′39″N 139°44′36″E |
Arhitektura | |
Vrsta arhitekture | šinmei-zukuri, bakrena streha (dōbanbuki) |
Zgradil | cesar Meidži |
Ustanovljeno | Junij 1869 |
Spletna stran | |
www |
Svetišče navaja imena, izvor, rojstne datume in kraje smrti 2.466.532 moških, žensk, otrok in različnih hišnih živali. Med njimi je 1068 obsojenih vojnih zločincev, od tega 14 A-razreda (obsojenih zaradi sodelovanja pri načrtovanju, pripravi, začetku ali vodenju vojne). To je povzročilo številne polemike okoli svetišča. Drugi spomenik v stavbi honden (glavna dvorana) spominja na vsakogar, ki je umrl v imenu Japonske, in tako vključuje Korejce in Tajvance, ki so takrat služili Japonski. Poleg tega je stavba Činreiša (»Svetišče za pomiritev duhov«) svetišče, zgrajeno za vkopavanje duš vseh ljudi, ki so umrli med drugo svetovno vojno, ne glede na njihovo narodnost. Je neposredno južno od Jasukuni honden.
Japonski vojaki so se v drugi svetovni vojni borili v imenu cesarja Hirohita, ki je med koncem vojne in letom 1975 osemkrat obiskal svetišče.[3] Vendar pa je prenehal obiskovati svetišče zaradi nezadovoljstva nad čaščenjem najvišjih obsojenih vojnih zločincev.[4] Njegova naslednika Akihito in Naruhito nista nikoli obiskala svetišča.[5]
S svetiščem so povezani različni šintoistični festivali, zlasti spomladi in jeseni, ko so naokoli prenosna svetišča Mikoši v čast bogovom prednikov Japonske. Pomembna podoba svetišča je japonska cesarska krizantema na zavesah vrat, ki vodijo v svetišče. Trenutni 13. vrhovni duhovnik svetišča je Tatebumi Jamaguči, ki je bil imenovan 1. novembra 2018 po Kuniu Koboriju.