Svatopluk Olomuški

Svatopluk Olomuški (češko Svatopluk Olomoucký) je bil od leta 1107 do njegovega umora leta 1109 češki vojvoda, * okoli 1080, † 21. september 1109, Głogów, Kraljevina Poljska

Svatopluk Olomuški
Vojvoda Češke
Svatopluk na freski v rotundi svete Katarine v Znojmu
Vojvoda Češke
Vladanje	maj 1107 – 21. september 1109
Predhodnik	Bořivoj II.
Naslednik	Vladislav I.
Rojstvo	ok. 1080 Olomouc
Smrt	21. september 1109(1109-09-21) (star okoli 35 let) Głogów, Kraljevina Poljska
Pokop	stolnica sv. Venčeslava, Olomuc
Zakonec	?
Potomci	Venčeslav Henrik Olomuški
Rodbina	Přemyslidi
Oče	Oton I. Olomuški
Mati	Eufemija Ogrska
Religija	rimokatoliška

Njegovo vladavino so zaznamovali ostri spori zaradi češkega prestola.

Družina

Bil je sin vojvode Otona I. Olomuškega iz dinastije Přemyslidov in Eufemije, hčerke ogrskega kralja Béle I. Oče je bil najmlajši sin češkega vojvode Břetislava I. Ko je Bretislav leta 1055 umrl, je češka vojvodina brez zapletov najprej prešla na njegovega najstarejšega sina, Svatoplukovega strica Spytihněva II., po Spytihněvovi zgodnji smrti leta 1061 pa po patrilinearnem načelu agnatskega seniorstva na Břetislavovega drugega sina Vratislava II.

Vratislav, ki je po ukazu cesarja Svetega rimskega cesarstva Henrika IV. leta 1086 prejel naslov češkega kralja, je Svatoplukovega očeta Otona, četrtega sina Břetislava I., povzdignil v vojvodo Olomuca na Moravskem. Ko je Oton naslednje leto umrl, se je moral mladi Savatopluk odpovedati dediščini, ki jo je zase zahteval tretji Břetislavov sin, Svatoplukov stric Konrad I., ki je prevzel oblast na Moravskem.

Vladanje

Baročni nagrobnik Svatopluka in njegovega sina Venčeslava Henrika v stolnici sv. Venčeslava v Olomucu

Svatopluk je leta 1091 prejel naslov olomuškega kneza, za vzpon na češki prestol pa je moral čakati. Po smrti vojvode Konrada I. leta 1092 je bil češki prestol po pravilih agnatskega seniorata dodeljen Břetislavu II., sinu pokojnega kralja Vratislava. Sovraštvo med vladajočo in moravsko vejo Přemyslidov se je še povečalo, ko je vojvoda Břetislav II. imenoval svojega polbrata Bořivoja II. za vladarja moravskih dežel in vložil prošnjo cesarju Henriku IV., da prizna Bořivojev položaj češkega vojvode. Začela se je Svatoplukova državljanska vojna s sinovi strica Konrada I. Posredoval je cesar Henrik IV., ki je za vojvodo imenoval Břetislava II., po njegovi smrti pa je prestol leta 1100 zasedel Bořivoj II.

Cesar Henrik IV. se je moral soočiti z dejstvom, da je njegovo posredovanje na Češkem povzročilo anarhijo. Ko je njega samega odstavil njegov sin Henrik V., je Svatopluk izkoristil priložnost, krenil proti vojvodi Bořivoju in ga s podporo Bořivojevega mlajšega brata Vladislava po dveh letih bojev in spletkarjenja uspel odstaviti. Henrik V. je poklical Svatopluka na svoj dvor, čemur se ni upal upreti, in ga obdržal v ujetništvu, da bi na prestol vrnil svojega izbranca Bořivoja. Kmalu zatem se je sprijaznil s Svatoplukom, ki mu je obljubil zvestobo in vojaško podporo v pohodu proti ogrskemu kralju Kolomanu. Savatopluk je bil izpuščen in se je lahko vrnil na Češko. Kralja je izbral za krstnega botra svojega novorojenca, krščenega za Venčeslava Henrika (češko Václav Jindřich).

Leta 1108 je Henrik V. posredoval na Ogrskem v imenu vojvode Álmosa Nitranskega, mlajšega brata kralja Kolomana. Svatopluk je držal obljubo in se pridružil cesarjevemu pohodu, potem pa se je moral vrniti na Češko, kjer ga je napadel Bořivoj ob podpori Kolomanovega zaveznika, poljskega kralja Boleslava III. Krivoustega. Nemški kralj je moral opustiti obleganje Bratislave in ogrski kralj Koloman je lahko svobodno opustošil moravske dežele. Henrik je bil besen in se je želel maščevati za poljsko intervencijo, ki je povzročila njegov ogrski fiasko. V imenu Boleslavovega izgnanega brata Zbigniewa je vdrl na Poljsko, spet ob Svatoplukovi podpori. Ko se je Svatopluk v Głogówu pridružil nemški vojski, ga je 21. septembra 1109 v Henrikovem šotoru ubil član češke vršoviške plemiške družine, katere poglavarja Mutino je Svatopluk obglavil zaradi podpore, ki jo je dal Bořivoju.

Bořivoju po njegovi smrti ni uspelo zasesti češkega prestola. Vojvodsko dostojanstvo je prešlo na njegovega mlajšega brata Vladislava I..

Predniki

16. Boleslav II.

8. Oldřih Češki

17. Adiva ali Ema Mělníška

4. Břetislav I.

18. Křesina

9. Božena Češka

19. (?)

2. Oton I. Olomuški

20. Bertold

10. Henrik Schweinfurtski

21. Eilika Walbeška

5. Judita Schweinfurtska

22. Oton II. Henneberški

11. Gerberga Henneberška

23. (?)

1. Svatopluk Olomuški

24. Mihály

12. Vazul

25. Adelajda Poljska

6. Béla I. Ogrski

26. (?)

13. (?)

27. (?)

3. Eufemija Ogrska

28. Boleslav I. Poljski

14. Mješko II. Lambert

29. Emnilda Lužiška

7. Adelajda Poljska

30. Ezzo, grof Lotarinški

15. Richeza Lotarinška

31. Matilda Lotarinška

Viri

• BLÁHOVÁ, Marie; FROLÍK, Jan; PROFANTOVÁ, Naďa. Velké dějiny zemí Koruny české I. Do roku 1197. Praga; Litomyšl: Paseka, 1999. ISBN 80-7185-265-1.
• NOVOTNÝ, Václav. České dějiny I./II. Od Břetislava I. do Přemysla I. Praga: Jan Laichter, 1913. str. 1214.
• SOMMER, Petr; TŘEŠTÍK, Dušan; ŽEMLIČKA, Josef in drugi. Přemyslovci. Budování českého státu. Praga: Nakladatelství Lidové noviny, 2009. str. 779. ISBN 978-80-7106-352-0.
• WIHODA, Martin. Morava v době knížecí 906–1197. Praga: Nakladatelství Lidové noviny, 2010. str. 464. ISBN 978-80-7106-563-0.
• ŽEMLIČKA, Josef. Čechy v době knížecí 1034–1198. Praga: Nakladatelství Lidové noviny, 2007. str. 712. ISBN 978-80-7106-905-8.

Vladarski nazivi
Predhodnik:  Bořivoj II.	Češki vojvoda 1107–1109	Naslednik:  Vladislav I.
Drugi položaji, funkcije
Predhodnik:  Boleslav Olomuški	Olomuški knez 1090–1107	Naslednik:  Oton II. Olomuški