Hišni molj
From Wikipedia, the free encyclopedia
Hišni molj oz. suknarski molj (znanstveno ime Tineola bisselliella) je nočni metulj iz družine pravih moljev (Tineidae), znan kot škodljivec, čigar gosenice se prehranjujejo z organskimi vlakni oblačil in preprog, pa tudi s spravljenimi živili v človekovih bivališčih. Živi po vsem svetu.
Hišni molj | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
Tineola bisselliella (Hummel, 1823) | ||||||||||||||
Sinonimi | ||||||||||||||
Podobno kot pri drugih vrstah moljev so problematične gosenice, ki se prehranjujejo z organskimi snovmi, odrasle živali pa imajo zakrnel rilček.[3] So zlate barve s satenastim leskom in rdečkasto zlatimi šopi dlak na glavi, čez krila merijo okrog 1 cm (9–14 mm). Gosenice so svetleče belkaste barve s temno glavo, dolge 12 mm.[1]
Odrasla samica živi nekaj tednov in v tem času običajno izleže 40 do 100 jajčec, posamič ali v skupinah do 25. Letno se izmenjata dve generaciji, pri čemer je trajanje razvoja močno odvisno od temperature okolja. Gosenice se v naravi prehranjujejo s pelodom, dlako, peresi in odmrlim organskim materialom, v človekovih bivališčih pa napadajo vsa živalska vlakna in izdelke iz njih, kot so spravljena volna, obleke, preproge, klobučevina ipd. Tako odrasle živali kot ličinke se izogibajo svetlobi, zato se zadržujejo v skritih kotičkih, kjer je izbruh škodljivca težko zaznati.[1] Ličinke so sposobne prebavljati keratin v vlaknih živalskega izvora; izdelke iz rastlinskih (npr. bombaža) ali sintetičnih vlaken lahko poselijo in obgrizejo, vendar lahko v njih preživijo le, če so mešana z živalskimi ali umazana s hrano, znojem ali urinom. Njihovo prisotnost izdajajo preglodane luknjice v predmetih, svilene niti, ki jih spletejo okrog mesta prehranjevanja, ter izločki.[4]
Odrasli so razmeroma dobri letalci, sposobni razširjanja na daljše razdalje. Za privabljanje spolnih partnerjev uporabljajo feromone, pa tudi nizkofrekvenčni zvok.[1]