Staro egipčansko kraljestvo
From Wikipedia, the free encyclopedia
Staro egipčansko kraljestvo je obdobje v 3. tisočletju pr. n. št., v katerem je Stari Egipt dosegel svoj prvi vrh civilizacije v dolini Nila. Prvemu od treh tako imenovanih kraljestev, sta sledili Srednje in Novo kraljestvo. Izraz Staro kraljestvo so skovali zgodovinarji v 18. stoletju in ne stari Egipčani, da bi to obdobje razlikovali od zgodnjega dinastičnega obdobja. S prvima vladarjema Starega kraljestva ni bil povezan samo zadnji vladar iz zgodnjega dinastičnega obdobja, ampak tudi prestolnica, ki je ostala v Ineb-Hedgu – Memfisu. Glavni razlog za ločitev obeh zgodovinskih obdobij je revolucionarna sprememba v arhitekturi in gradnja velikih zgradb, katero sta pogojevala velik napredek v egipčanski družbi in gospodarstvu.[1]
Staro egipčansko kraljestvo | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
okoli 2686 pr. n. št.–okoli 2181 pr. n. št. | |||||||||
Glavno mesto | Memfis | ||||||||
Skupni jeziki | Stara egipčanščina | ||||||||
Religija | Staroegipčansko mnogoboštvo | ||||||||
Vlada | Absolutna monarhija | ||||||||
Faraon | |||||||||
• okoli 2686–okoli 2649 pr. n. št. | Džoser (prvi) | ||||||||
• okoli 2184–okoli 2181 pr. n. št. | Zadnji kralj je odvisen od znanstvenika: Neitikertk Siptah (Šesta dinastija) ali Neferirkare (Sedma/Osma dinastija) | ||||||||
Zgodovina | |||||||||
• ustanovitev | okoli 2686 pr. n. št. | ||||||||
• ukinitev | okoli 2181 pr. n. št. | ||||||||
|
Za Staro kraljestvo se običajno šteje obdobje od tretje do šeste dinastije (2686–2181 pr. n. št.). Zaradi centralizirane oblasti, ki je ostala v Memfisu, številni egiptologi vanj vključujejo tudi sedmo in osmo dinastijo. Staro kraljestvo je bilo obdobje notranje varnosti in razcveta, kateremu je sledilo obdobje nesoglasij in kulturnega zastoja, tako imenovano prvo vmesno obdobje.[2] V Starem kraljestvu je vladar Egipta, ki se do Novega kraljestva ni imenoval faraon, postal živ bog, ki je vladal kot absolutist in je lahko od svojih podložnikov zahteval usluge in premoženje.[3]
Pod kraljem Djoserjem, prvim iz tretje dinastije, se je prestolnica preselila v Memfis, kjer je Djoser ustanovil svoj dvor. Med njegovo vladavino se je začelo novo obdobje gradenj v Sakari. Za razvoj zgradb iz kamna in koncept nove arhitekturne oblike, stopničaste piramide, je zaslužen Djoserjev arhitekt Imhotep.[3] Staro kraljestvo je verjetno najbolj znano prav zaradi številnih piramid, zgrajenih v tem obdobju, in se zato imenuje tudi »obdobje piramid«.