![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/86/Giorgione_-_Sleeping_Venus_-_Google_Art_Project_2.jpg/640px-Giorgione_-_Sleeping_Venus_-_Google_Art_Project_2.jpg&w=640&q=50)
Speča Venera (Giorgione)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Speča Venera (italijansko: Venere dormiente), znana tudi kot Dresdenska Venera (Venere di Dresda), je slika, ki jo tradicionalno pripisujejo italijanskemu renesančnemu slikarju Giorgioneju, čeprav se že dolgo misli, da jo je Tizian dokončal po Giorgionejevi smrti leta 1510. Pokrajina in nebo velja v glavnem za njegovo delo. V 21. stoletju se je veliko znanstvenega mnenja premaknilo v smeri, da bi videli golo figuro Venere kot jo je narisal Tizian, kar pušča Giorgionejev prispevek negotov.[1] Hranijo jo v Gemäldegalerie v Dresdenu. Po drugi svetovni vojni je bila slika za kratek čas v posesti Sovjetske zveze.
Speča Venera | |
---|---|
italijansko: 'Venere dormiente' | |
![]() | |
Umetnik | Giorgione, Tizian |
Leto | c. 1510 |
Tehnika | Olje na platnu |
Mere | 108,5 cm × 175 cm |
Kraj | Galerija starih mojstrov, Dresden, Dresden |
Slika, ki je eno zadnjih Giorgionejevih del (če je), prikazuje golo žensko, katere profil zdi, da v ozadju odmeva v valovitih konturah hribov. Gre za prvi znan nasmejan akt v zahodnem slikarstvu in skupaj s sliko Pastoralni koncert (Louvre), drugo sliko, s katero sta se spopadala Tizian in Giorgione, je vzpostavila »žanr erotične mitološke pastorale« [2] it established "the genre of erotic mythological pastoral",[3], z ženskimi akti v pokrajini, ki jo v tem primeru spremljajo oblečeni moški. Ena sama gola ženska v katerem koli položaju je bila nenavaden predmet velike slike v tistem času, a naj bi postala priljubljena stoletja pozneje, saj je »počivajoča gola ženska postala značilnost beneškega slikarstva«.[4]
Prvotno je bila poleg Venerinih nog sedeča figura Kupida, ki je bila v 19. stoletju prebarvana.[5] Med slikanjem se je na obeh straneh spremenila tudi pokrajina, prav tako tudi barvanje draperije, glava Venere pa je bila prvotno videti v profilu, zaradi česar je bila zelo podobna Tizijanovi kasnejši Pardo Veneri.[6]