Lupus oziroma natančneje sistemski eritematozni lupus (SLE, angl. systemic lupus erythematosus) je avtoimunska bolezen, pri kateri posameznikov imunski sistem napada svoja zdrava tkiva v različnih delih telesa.[1] Simptomi se lahko med posamezniki zelo razlikujejo in so lahko le blago izraženi, lahko so pa tudi hudi.[1] Med pogoste simptome spadajo boleči in otekli sklepi, vročina, bolečina v prsih, izpadanje las, razjede v ustih, otečene begavke, utrujenost, rdeč izpuščaj. Značilen izpuščaj se pojavlja zlasti na obrazu.[1] Pogosto se bolezen pojavlja v zagonih in z vmesnimi obdobji remisije.[1]
| Lupus | |
|---|---|
| Sopomenke | sistemski eritematozni lupus (SLE) |
 | |
| Mlajša ženska z značilnim obraznim izpuščajem v obliki metulja | |
| Specialnost | revmatologija |
| Simptomi | boleči in otekli sklepi, vročina, bolečina v prsih, izpadanje las, razjede v ustih, otečene begavke, utrujenost, rdeč izpuščaj[1] |
| Običajni začetek | v starosti 15–45 let[1][2] |
| Trajanje | dolgotrajna bolezen[1] |
| Vzroki | nepojasnjeni[1] |
| Diagnostični postopki | na osnovi simptomov in krvnih preiskav[1] |
| Zdravila | nesteroidni antirevmatiki, kortikosteroidi, imunosupresivi, hidroksiklorokin, metotreksat[1] |
| Prognoza | 15-letno preživetje: ~ 80 %[3] |
| Pogostost | 2–7 na 10.000[2] |
Vzrok sistemskega eritematoznega lupusa ni pojasnjen.[1] Verjetno gre za preplet genetskih in okolijskih dejavnikov.[4] Med enojajčnimi dvojčki, pri katerih ima eden od obeh to bolezen, je verjetnost, da bo zbolel tudi drugi, 24-odstotna.[1] Za dejavnike, ki povečajo tveganje za pojav bolezni, veljajo: ženski spolni hormoni, izpostavljenost sončni svetlobi, kajenje, pomanjkanje vitamina D in nekatere okužbe.[4] Patofiziološki mehanizem vključuje imunski odziv na avtoprotitelesa proti telesu lastnim tkivom.[1] Najpogosteje gre za antinuklearna protitelesa, ki povzročijo vnetje.[1] Diagnostika je lahko zahtevna in temelji tako na simptomatiki kot na izvidih krvnih preiskav.[1] Obstajajo tudi druge vrste lupusa, in sicer diskoidni eritematozni lupus, neonatalni lupus in subakutni kožni eritematozni lupus.[1]
Zdravilo, ki bi pozdravilo SLE, ne obstaja.[1] Za lajšanje simptomov se uporabljajo nesteroidni antirevmatiki, kortikosteroidi, imunosupresivi, hidroksiklorokin in metotreksat.[1] Kortikosteroidi učinkujejo hitro, vendar ob dolgotrajni uporabi povzročajo neželene učinke.[5] Pri bolnikih s SLE je pričakovana življenjska doba krajša.[6] SLE znatno poveča tveganje za srčno-žilne bolezni, ki predstavljajo poglavitni vzrok smrti.[4] Ob sodobnem zdravljenju okoli 80 % bolnikov preživi več kot 15 let po postavitvi diagnoze.[3] Ženskes SLE lahko uspešno zanosijo in rodijo, čeprav je nosečnost nekoliko bolj tvegana.[1]
Med različnimi državami je stopnja obolevnosti od 20 do 70 na 100.000 prebivalcev.[2] Ženske v rodni dobi so okoli 9-krat bolj dovzetne za pojav bolezni.[4] Najpogosteje se pojavi v starosti med 15 in 45 let, a se lahko pojavi kadarkoli.[1][2]
Sklici
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
