![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0f/Mahler_symphony_no._2_manusript.jpg/640px-Mahler_symphony_no._2_manusript.jpg&w=640&q=50)
Simfonija
From Wikipedia, the free encyclopedia
Simfonija je izraz, ki izhaja iz grške besede za konsonanco (prijetna harmonija). Grška teorija glasbe je dojemala ton kot matematično vrednost in harmonijo akorda dvignila na lepoto skladnosti in sorazmernosti.
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0f/Mahler_symphony_no._2_manusript.jpg/640px-Mahler_symphony_no._2_manusript.jpg)
V 16. stoletju je ta pojem označeval zbirko glasbenih motivov, običajno madrigalov. Pravilo koncertne glasbe je bilo, da se je koncert začel in končal s plesno glasbo, oziroma glasbo, ki ima pravila, ki veljajo za ljudske plese. To je veljalo v omejeni obliki tako za sonate kot suite. Sonate so postale temeljna oblika za solista in komorno glasbo, značilnosti suite pa so prehajale v lastnosti simfonij in sonat. Sonata je postala manjša in manjša, simfonija pa vedno večja.
V 17. stoletju je imela beseda različne pomene. To naj bi bile skladbe za vokal in instrumente ali samo instrumentalna glasba.V baročni dobi je bila simfonija nekakšen preludij (uvodni stavek skladbe). Iz tridelne oblike mnogih simfonij (opernih uvertur) se je razvila osnovna zgradba za simfonijo, namenjeno koncertnim izvedbam.