Severnokitajska nižina
From Wikipedia, the free encyclopedia
Severnokitajska nižina (poenostavljeno kitajsko: 华北平原; tradicionalno kitajsko: 華北平原; pinjin: Huáběi Píngyuán) je obsežen prelomni razpočni bazen, ki je nastal v poznem paleogenu in neogenu in nato spremenjen z nanosi Rumene reke. Je največja aluvialna ravnica Kitajske. Ravnino na severu meji na gorovje Janšan, na zahodu na gorovje Taihang, na jugu na gorovje Dabie, na vzhodu pa na Rumeno morje in Bohajsko morje. Rumena reka teče skozi nižino, preden se njene vode izlijejo v Bohajsko morje.
Del severnokitajske nižine okoli bregov srednje in spodnje Rumene reke se običajno imenuje osrednja nižina (pinjin: Zhōngyuán). Ta del severnokitajske nižine je bil zibelka kitajske civilizacije in je regija, iz katere so izšli Kitajci Han.[1][2]
Peking, glavno mesto LR Kitajske, je na severovzhodnem robu nižine, blizu severovzhodne obale pa je Tiandžin, pomembno industrijsko mesto in trgovsko pristanišče. Džinan (glavno mesto province Šandong) in Džengdžou (glavno mesto province Henan) prav tako ležita na ravnini, ob bregovih Rumene reke. Poleg tega so bile na ravnici prestolnice več cesarskih kitajskih dinastij, vključno z Luojangom (ki je bil na različnih točkah prestolnica dinastij Han, Jin, Sui in Tang) in Kaifengom (prestolnica dinastije Severni Song).
Večnamenski jez Šiaolangdi označuje lokacijo zadnje doline Rumene reke, preden njene vode stečejo na Severnokitajsko nižino, veliko delto, ustvarjeno iz mulja, ki se je tisočletja nalagal ob izlivu Rumene reke. Severnokitajska nižina obsega velik del provinc Henan, Hebei in Šandong ter severne dele DŽiangsuja in Anhuija. Južneje se Severnokitajska nižina združi s podobno ravninsko delto reke Jangce.
Severnokitajska nižina je rodovitna in je ena najgosteje poseljenih regij na svetu. Ravnina je ena najpomembnejših kmetijskih regij na Kitajskem, saj pridelujejo pšenico, koruzo, sirek, proso, arašide, sezamovo seme, bombaž in različno zelenjavo. To je glavno območje pridelave sirka, prosa, koruze in bombaža na Kitajskem. V vzhodnem delu nižine je naftno polje Šengli v Šandongu pomembna naftna baza. Zaradi rumene zemlje je Severnokitajska nižina dobila vzdevek »Dežela rumene zemlje«. Ravnina pokriva površino okoli 409.500 kvadratnih kilometrov, od katerih je večina manj kot 50 metrov nad morsko gladino.