From Wikipedia, the free encyclopedia
Žveplov dioksid je kemična spojina s formulo SO2. Ta pomemben plin je glavni produkt zgorevanja žveplovih spojin in precejšni okoljski problem. SO2 je pogosto opisan kot »vonj gorečega žvepla«.
| |||
Imena | |||
---|---|---|---|
IUPAC ime
žveplov dioksid | |||
Sistematično ime
žveplov dioksid | |||
Druga imena
žveplov oksid | |||
Identifikatorji | |||
3D model (JSmol) |
|||
Beilstein |
3535237 | ||
ChEBI | |||
ChEMBL | |||
ChemSpider | |||
ECHA InfoCard | 100.028.359 | ||
EC število |
| ||
Število E | E220 (konzervansi) | ||
Gmelin | 1443 | ||
KEGG | |||
MeSH | Sulfur+dioxide | ||
PubChem CID |
|||
RTECS število |
| ||
UNII | |||
UN število | 1079, 2037 | ||
CompTox Dashboard (EPA) |
|||
| |||
| |||
Lastnosti | |||
SO2 | |||
Molska masa | 64,07 g/mol | ||
Videz | brezbarvni plin | ||
Gostota | 2,551 g/L | ||
Tališče | −75,5 °C (−103,9 °F; 197,7 K) | ||
Vrelišče | −10 °C (14 °F; 263 K) | ||
22,97 g/100 mL (0 °C), 11,58 g/100 mL (20 °C), 9,4 g/100 mL (25ºC) | |||
Topnost | metanol, etanol, aceton | ||
Bazičnost (pKb) | 1,81 | ||
Struktura | |||
Oblika molekule | polarna | ||
Termokemija | |||
Specifična toplota, C | 0,607 J K-1 g-1 (0 °C) 0,622 J K-1 g-1 | ||
Standardna molarna entropija S |
248,223 J K−1 mol−1 | ||
Std sežigna entalpija (ΔcH⦵298) |
-296,81 kJ mol−1 | ||
Nevarnosti | |||
GHS piktogrami | |||
Opozorilna beseda | Pozor | ||
GHS stavki za nevarnost |
H314, H331[1] | ||
NFPA 704 (diamant ognja) | |||
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC): | |||
LC50 (srednja koncentracija) |
3000 ppm (miš, 30 min) 2520 ppm (podgana, 1 h)[2] | ||
LCLo (spodnja meja odmerka) |
993 ppm (podgana, 20 min) 611 ppm (podgana, 5 h) 764 ppm (miš, 20 min) 1000 ppm (človek, 10 min) 3000 ppm (človek, 5 min)[2] | ||
NIOSH (ZDA varnostne meje): | |||
PEL (Dopustno) |
TWA 5 ppm (13 mg/m3)[3] | ||
REL (Priporočeno) |
TWA 2 ppm (5 mg/m3) ST 5 ppm (13 mg/m3)[3] | ||
IDLH (Takojšnja nevarnost) |
100 ppm[3] | ||
Sklici infopolja | |||
SO2 nastaja v ognjenikih in različnih industrijskih procesih. Ker premog in nafta vsebujeta različne količine žveplovih spojin, njuno zgorevanje ustvarja žveplov dioksid. Nadaljnja oksidacija SO2 ob prisotnosti katalizatorjev, kot je NO2 vodi do nastanka H2SO4, s tem pa do nastanka kislega dežja.
Žveplov dioksid je brezbarven plin, jedkega vonja, strupen, v vodi se dobro raztaplja in pri tem nastane žveplova kislina.
Uporabljamo ga za razkuževanje (dezinfekcijo vinskih sodov), kot konzervans - E220 (suho sadje, žveplanje vina)), belilno sredstvo (papir, oblačila), uporabljen je tudi, kot hladilno sredstvo v hladilnikih za domačo uporabo, v komunali pa se uporablja za zdravljenje klorirane odpadne vode.
Pridobivamo ga na več načinov: pri zgorevanju žvepla ali vodikovega sulfida v zraku, s praženjem pirita, v laboratoriju ga pridobivajo z močnimi kislinami in natrijevim hidrogen sulfatom. Največji viri emisij žveplovega dioksida so elektrarne (zaradi zgorevanja fosilnih goriv), drugi industrijski obrati (proizvodnja cementa, pridobivanje kovin iz rude, kurjenje goriva, ki vsebujejo veliko žvepla (lokomotive, ladje ...)).
Žveplov dioksid povzroča neželene učinke na respiratornem sistemu (dihala), poveča simptome astme in povzroča težave pri ljudeh z oslabljenim delovanjem ledvic. Pri vdihovanju je strupen za ljudi in živali, pri veliki koncentraciji pa draži oči.
Žveplov dioksid je brezbarven plin, ki se ga da na enostaven način s hlajenjem utekočiniti(vrelišče -10,02ºC, tališče -72,5ºC). Izparilna entalpija pri vrelišču je velika 24,9 kJ/mol, zato lahko tekoči žveplov dioksid uporabljamo v hladilnikih. Žveplov dioksid se dobro raztaplja v vodi, pri čemer z vodo deloma reagira. Žveplov dioksid je tudi reducent. Raztopine živosrebrovih soli reducira do elementarnega živega srebra. V kombinaciji z močnejšimi reducenti je žveplov dioksid oksidant, ker pa je vez med kisikom in žveplom razmeroma močna, žveplov dioksid ne vzdržuje gorenje. Žveplov dioksid ni strupen, je pa dušeč plin, ki draži sluznice in dihala. V večjih koncentracijah je v ozračju škodljiv za žive organizme.
Pri stiku z oksidacijskimi sredstvi lahko pride do nevarne reakcije.
Učinek žveplovega dioksida temelji v prvi vrsti na draženju in poškodovanju vlažnih sluznic zaradi tvorbe žveplaste kisline pri koncentracijah od 20 ppm dalje. Koncentracije od 400 ppm dalje pa so pri vdihovanju preko ene minute življenjsko nevarne. Zaradi hitre izparitve tekočega žveplovega dioksida pri kontaktu s kožo in s tem povezano ohladitvijo lahko pride do ozeblin.
Žveplov dioksid rahlo ogroža vodo, zaradi spremembe pH in porabe kisika je možna ekološka škoda, zato je smrten za ribe.
Snov je pakirana v povratne jeklenke, ki se morajo izpraznjene in nepoškodovane vrniti dobavitelju. Zastarane jeklenke se obravnavajo, kot staro železo. Pri odstranjevanju je treba upoštevati Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo UL RS 104/00(ES 94/62/EC).
Predpisi – Informacije:
Mednarodni predpisi: Pri skladiščenju je treba upoštevati:
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.