Rimsko državljanstvo
From Wikipedia, the free encyclopedia
Rimsko državljanstvo, privilegiran politični in pravni položaj, ki je bil omejen na določene sloje rimskega prebivalstva in je prinašal določene pravice in obveznosti. Kategorije prebivalcev, ki so jim pripadale državljanske pravice, so se skozi zgodovino spreminjale, vendar so bile vseskozi omejene izključno na moške, katerih oče je bil rimski državljan.
Prebivalce, ki niso spadali v kategorijo rimskih državljanov, so delili na prebivalce področij, ki so bila pod rimsko oblastjo, podložnike vazalnih držav in rimskih zaveznic, ženske, ki niso imele političnih in drugih pravic, in sužnje, ki niso imeli nobenih pravic.
V Rimski republiki in kasneje v Rimskem cesarstvu so prebivalce na splošno delili na naslednje družbene razrede:
- Moški rimski državljani so uživali široko paleto privilegijev in varstva, ki jih je podrobno določala rimska država. Državljan je lahko izgubil državljanstvo samo v izjemnih primerih.
- Rimske ženske so imele omejeno obliko državljanstva. Četudi so jih visoko cenili, niso smele voliti ali kandidirati za civilne in javne funkcije. Bogate ženske so lahko sodelovale v javnem življenju, na primer s financiranjem graditve javnih zgradb, v verskih obredih in drugih družabnih dogodkih. Imele so pravico do svoje lastnine, poslovanja in razveze zakona. Njihov položaj se je skozi zgodovino spreminjal. V času Rimske republike so bile poroke pomembna oblika političnega zavezništva med vplivnimi družinami.
- Prebivalci vazalnih držav in rimskih zaveznic (socii) so imeli omejeno obliko rimskega državljanstva, na primer pravice Latincev (ius latinum), ki so bile nekje med pravicami rimskih državljanov in nedržavljanov (peregrinus). Socii so imeli volilno pravico, ki je v praksi niso izvajali.
- Sužnje so sprva obravnavali kot osebno lastnino brez vseh pravic. Sčasoma so jim z zakoni podelili nekaj pravic. Osvobojeni so bili lahko z manumisijo ali z oporoko po smrti njihovega gospodarja. Sužnji so se pri vključevanju v javno življenje po osvoboditvi zaradi družbenega snobizma soočali s številnimi ovirami, četudi je bilo načelo, da lahko postaneš rimski državljan tudi po zakonu in ne samo z rojstvom, poznano že iz rimske mitologije: ko je Romul premagal Sabince, je vojnim ujetnikom obljubil, da bodo postali rimski državljani.[1]
- Osvobojenci so bili osvobojeni sužnji. Državljanstva niso dobili avtomatsko, poleg tega pa niso imeli nekaterih pravic, na primer pravice do opravljanja izvršilne magistrature. Otroci osvobojencev so bili rojeni kot svobodni državljani. Eden od njih je bil na primer Horac, katerega oče je bil osvobojenec. Med osvobojence so spadale tudi njihove žene.