From Wikipedia, the free encyclopedia
Rešef ali Rešep (kanaansko רשף, ršp, eblaitsko Rašap, egipčansko ršpw) je bil kanaanski bog, povezan s kugo ali njeno poosebljenje. Prvotno eblaitskega in kanaanskega boga so v pozni bronasti dobi med vladanjem Osemnajste dinastije (pozno 15. stoletje pr. n. št.) privzeli tudi Egipčani kot boga konj in bojnih voz.
| Rešef | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
bog vojne, strele in ognja, v Egiptu bog konj in bojnih voz | ||||||
 | ||||||
| Ime v hieroglifih |
| |||||
| Kultno središče | Deir el-Medina (Egipt) | |||||
| Simbol | strela, plamen | |||||
| Osebne informacije | ||||||
| Sorodniki | Anat | |||||
Njegovo svetopisemsko hebrejsko ime רֶשֶׁף (rešef) se interpretira kot plamen ali strela, lahko tudi vročica, kuga ali kužna bolezen.[1]
Na tablicah iz 3. tisočletja pr. n. št., odkritih v Ebli, je kot Rašap (Ra-ša-ap) omenjen kot božanstvo mest Atani, Gunu, Tunip in Šehem. Rašap je bil tudi eden od glavnih bogov mesta Ebla. Njemu v čast so se po njem imenovala ena od mestnih vrat.[2]
Napise ršp gn so odkrili v Ebli in Ugaritu. Razlagajo se zazlično: kot Rešef, mesto Gunu, vrtovi ali kot pokopališče.[3][4][5]
Ršp je bil pomemben ugarirtski bog. Imel je vzdevek tġr špš – čuvar sončevih vrat.[6] Žrtvovanje Ršpju (ršp gn) se je opravljalo na vrtovih.[7]
Ugaritski Ršp se je enačil z mezopotamskim Nergalom.[8] Fauth (1974) je dokazoval, da se v poznam kanaanskem obdobju ršp ni nanašal na specifičnega boga in se je lahko uporabljal kot vzdevek, kot na primer Rešep-Mikal v Kitionu (Ciper).[6] Teixidor (1976) je na osnovi pridevka ḥṣ v Kitionu, ki se je interpretiral kot puščica, prepoznal boga Ršp kot boga kuge, ki je udaril svoje žrtve s puščico kot Homerjev Apolon v Iliadi (I.42–55).[9]
Rešef je omenjen tudi v ugaritskih mitoloških besedilih, na primer v pesnitvah o Kirti[10] ter Maru in Horon.[11]
Četudi si Rešefova ikonografija deli gazelo z egipčansko-kanaanskim Šedom, Cornelius (1994) trdi, da so drugi atributi popolnoma različni.[12]
Rešef je bil privzet v uradni egipčanski panteon pod Amenhotepom II. iz Osemnajste dinastije kot bog konj in bojnih vozov. Sprva je bil privzet v kraljevi kult, v Dvajseti dinastiji pa je postal ljudsko božanstvo in izginil iz kraljevih napisov. V tem poznem obdobju se pogosto pojavlja v družbi boginje Keteš in boga Mina. Največ stel iz tega obdobja so odkrili v Deir el-Medini, naselju sirskih (levantinskih) obrtnikov.
Rešefovo ime se običajno piše s hieroglifi ršpw. Končni w je dodan analogno z drugimi egipčanskimi božanskimi imeni.[13]
V hebrejski Bibliji beseda rešef (רֶשֶׁף) pomeni plamen ali strelo. Beseda je izpeljana iz glagola שָׂרַף - zažgati, sežgati ali goreti.[14] Rešef je osebno ime Efraimovega vnuka iz Prve kroniške knjige.[15]
V Habakukovi molitvi 3:5 je opisana Eloahova procesija (אֱל֙וֹהַ֙) iz Temana in puščave Paran, v kateri je pred njim hodil deber (kuga), za njim pa rešef (kužna bolezen). Izraza se prevajata tudi kot kužna bolezen in goreče oglje. Po odkritju, da sta bila deber in rešef v Ebli teonima, se je ta odlomek opisa procesije začel tolmačiti, da gre Elovo spremstvo v vojno z Jamom.[16]
V Jobovi knjigi 5:7 so omenjeni rešefovi sinovi. V Septuaginti so prevedeni kot νεοσσοὶ δὲ γυπὸς – jastrebovi mladi, v različici kralja Jakoba pa kot iskre.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
