Prožno sipanje
From Wikipedia, the free encyclopedia
Próžno sípanje je oblika sipanja delcev v teoriji sipanja, jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev. V takšnem procesu se kinetična energija osnovnega delca v sistemu masnih središč ohranja, njena smer gibanja pa se spreminja (zaradi interakcije z drugimi delci in/ali potenciali). Velja še naprej, da, čeprav je kinetična energija delca v sistemu masnih središč konstantna, njegova energija v sistemu laboratorija ni. V splošnem prožno sipanje opisuje proces v katerem se ohranja celotna kinetična energija sistema. Med prožnim sipanjem visokoenergijskih podatomskih delcev je v veljavi linearni prenos energije dokler se energija in hitrost delca v procesu ne zmanjšata do vrednosti okolice, ko se delec »ustavi«.