Pretorska prefektura
From Wikipedia, the free encyclopedia
Pretorska prefektura (latinsko praefectvra praetorio, grško ἐπαρχότης τῶν πραιτωρίων [éparhótes tõn praitoríon] ali ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων [uparhía tõn praitoríon]) je bila največja upravna enota poznega Rimskega cesarstva, ki je obsegala več diocez, dioceza pa več provinc. Nastala je v med vladanjem cesarja Konstantina I. (vladal 306–337) in dosegla bolj ali manj končno obliko v zadnji tretjini 4. stoletja. Obdržala se je do 7. stoletja, ko so Heraklijeve reforme zmanjšale pristojnosti prefektov, in muslimanskih osvajanj in vdorov Slovanov, ki so prisilila Bizantinsko cesarstvo k uvedbi vojaških okrožij – tém. Elementi upravnega aparata prefekture so se v Bizantinskem cesarstvu ohranili do prve polovice 9. stoletja.