Pontsko-kaspijska stepa
ravnina med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom severno od Kavkaza; ekoregija travišč, ki obsega večino zahodnega dela evrazijske stepe / From Wikipedia, the free encyclopedia
Pontsko-kaspijska stepa, Pontska stepa ali Ukrajinska stepa je prostrana stepa, ki se razteza od severnih obal Črnega morja (v antiki se je imenoval Euxeinos Pontos [Εὔξεινος Πόντος]) daleč proti vzhodu do Kaspijskega jezera, od Dobrudže na severovzhodnem kotu Bolgarije in jugovzhodne Romunije, prek Moldavije in vzhodne Ukrajine čez ruski severni Kavkaz, nižinske regije Volge do zahodnega Kazahstana. Je del večje Evrazijske stepe, in meji na vzhodu na Kazaško stepo. Je del palearktičnih zmernih travišč, savan in grmičevja, ekoregije bioma travinj in grmičevja.
Pontsko–kaspijska stepa | |
---|---|
Ekologija | |
Biom | palearktična zmerna travišča, savana in grmičevje |
Geografija | |
Površina | 994.000 km2 |
Države | Kazahstan Rusija Ukrajina Bolgarija Romunija Moldavija |
Koordinate | 52°N 71°E |
Območje ustreza Kimeriji, Skitiji in Sarmatiji klasične antike. Skozi več tisočletij so stepo uporabljala številna plemena nomadskih konjenikov, od katerih so mnoga osvojila dežele v naseljenih regijah Evrope ter v zahodni in južni Aziji.
Izraz Ponto-kaspijska regija se v biogeografiji uporablja za rastline in živali teh step ter živali Črnega morja, Kaspijskega jezera in Azovskega morja. Genetske raziskave so to območje opredelile kot najverjetnejše mesto, kjer so prvič udomačili konja.[1].
Po najbolj razširjeni teoriji v indoevropskih študijah, ki se imenuje Kurganska hipoteza, je bila Pontsko-kaspijska stepa domovina govorcev indoevropskega prajezika.[2][3][4][5]