Piemontščina ali piemonteščina (piemontsko Lenga piemontèisa) je romanski jezik, ki ga govori približno 2-3 milijonov ljudi v deželi Piemontu, v Severni Italiji. Veliko jih meni, da je piemontščina italijansko narečje, vendar ne pripada isti jezikovni skupini kot italijanščina. Piemontski jezik je galoitalski jezik, medtem ko je italijanščina (ki se naslanja na toskansko narečje) del italskih jezikov.
| Piemontščina | |
|---|---|
Privzeto
| |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-3 | – |
| ELP | Piemontese |
Značilnosti
Piemontščina je ohranila nekatere keltsko-ligurske substrate, pozneje pa je prevzela mnogo besed iz francoščine, okcitanščine (provansalščine), nemščine in italijanščine ter nekaj jih iz španščine, katalonščine in arabščine.
Piemontski jezik se deli na tri velika narečja. Lahko zasledimo v njej veliko alteracijo glasu, ki je ni v italijanščini. Piemontske besede so zelo krajše od italijanskih. Ima devet samoglasnikov: i o e/é è u eu ë a ò. Trije od teh manjkajo v italijanščini.
Nekatere besede, ki so v italijanščini moškega spola v piemontščini so ženskega. Samostalniki moškega spola nimajo množinske oblike razen tistih, ki se končujejo na glas -l. Za piemontščino je značilna (kot v francoščini) rotacija.
Drugo
Piemontska književnost je nastala v 12. stoletju. V 19. stoletju je bil literarni razcvet, ko je nastalo veliko romanov, tragedij in epskih del v piemontskem jeziku.
Tudi papež Frančišek ima piemontščino za svoj materni jezik.[1]
Sklici
Zunanje povezave
Literatura
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
