Pelikani (znanstveno ime Pelecanidae) so družina velikih vodnih ptic iz reda močvirnikov. Zanje je značilen dolg kljun in velika kožna golša pod njim, ki se uporablja za lovljenje plena in odvajanje vode iz zagrabljene vsebine pred požiranjem. Imajo pretežno bledo operjenost, izjema so rjavi in perujski pelikani. Kljuni, golša in gola koža obraza pri vseh vrstah postanejo pred paritvenim obdobjem živo obarvane. Osem zdaj živečih vrst združujemo v en sam rod – Pelecanus, ki ima razpršeno globalno razširjenost od tropov do zmernega pasu, čeprav jih ni v notranjosti Južne Amerike in polarnih predelov ter odprtega oceana.
 | Članek potrebuje lekturo pravopisa, vrstnega reda besed, tona ali sloga. (mesec ni naveden) |
| Pelikani | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 rožnati pelikan v letu | ||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
| ||||||||||||
Tradicionalno so jih uvrščali v isti red z burnicami, kormorani, tropiki, zdaj pa velja, da so najbližje sorodni afriškim čevljekljunom in hamerkopom in z njimi ter s čapljami in ibisi tvorijo red močvirnikov. Fosilni dokazi o pelikanih segajo vsaj 30 milijonov let nazaj v obliki ostanka kljuna, ki je zelo podoben sodobnim vrstam, pridobljenega iz oligocenskih plasti v Franciji. [1] Mnogi menijo, da so se razvili v starem svetu in se razširili v Ameriko, kar se odraža tudi v odnosih znotraj rodu, ko se osem vrst lahko razdeli na linije starega in novega sveta.[2]
Pelikani so pogosti v celinskih in obalnih vodah, kjer se pretežno hranijo z ribami, ki jih lovijo na vodni gladini ali v njeni bližini. So družabne ptice, potujejo v jatah, lovijo v skupinah in valijo posamično. Štiri belo operjene vrste običajno gnezdijo na tleh, štiri rjave ali sivo operjene pa gnezdijo predvsem drevesih.[3]Odnosi med pelikani in ljudmi so bili pogosto konfliktni. Ptice so bile preganjane, ker naj bi škodovale komercialnemu in rekreacijskemu ribolovu.[4]
Njihove populacije so padle zaradi uničevanja habitatov, motenj in onesnaževanja okolja, tri vrste pa so ogrožene. Imajo tudi dolgo zgodovino kulturnega pomena v mitologiji ter v krščanski in heraldični ikonografiji.
Taksonomija in sistematika
Etmologija
Rod Pelecanus je prvič formalno opisal Carl Linnaeus v svojem mejniku iz leta 1758, v njegovi 10. izdaji Systema Naturae. Izstopajoče značilnosti je opisal kot raven kljun, pritrjeno na konico, linearne nosnice, goli obraz in mrežasta stopala. Ta zgodnja opredelitev je vključevala burnice, kormorane, strmoglavce ter pelikane.[5] Ime izvira iz starogrške besede pelekan (πελεκάν), [6] ki je tudi sama izpeljana iz besede pelekys (πέλεκυς), ki pomeni "sekira". [7] V klasičnih časih je bila beseda uporabljena tako za pelikana kot za žolno. [8]
Taxonomija
Družino Pelecanidae je leta 1815 predstavil (kot Pelicanea) francoski polihistor Constantine Samuel Rafinesque.[9][10] Pelikani so svoje ime dobili od močvirnikov, to je red, ki ima raznoliko taksonomsko zgodovino. Tropični ptiči, ptičarji, kormorani, strmoglavci, sule in frigate, vsi tradicionalni člani reda, so bili od takrat prerazvrščeni: tropični ptiči v svoj red, močvirniki, preostali pa v veslonožci. Namesto njih so čaplje, ibise, žličarke, hamerkop in čevljekljun prenesli v močvirnike. [11] Molekularni dokazi kažejo, da čevljekljun in hamerkop tvorijo sestrsko skupino pelikanom,[12] čeprav obstajajo dvomi o natančnem razmerju med tremi vrstami.[13]
Evolucijska razmerja bazirana na Kennedy et al. (2013).
|
Kladogram ki je baziran na Hackett et al. (2008).[11] |
|
Opis
Pelikani so zelo velike ptice z zelo dolgimi kljuni, za katere je značilen ukrivljen kavelj na koncu zgornje čeljusti in pritrditev velike vrečke iz gularja na spodnjo čeljust.
Viri
Zunanji viri
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
