From Wikipedia, the free encyclopedia
Gregor III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 690 Sirija (Umajadski kalifat); † 28. november 741, Rim (Bizantinsko cesarstvo).
Sveti Gregor III. OSB | |
---|---|
Škofija | 11. februar 731 (izvoljen) |
Začetek papeževanja | 18. marec 731 (posvečen) |
Konec papeževanja | 28. november 741 |
Predhodnik | Gregor II. |
Naslednik | Zaharija |
Redovi | |
Položaj | 90. papež |
Osebni podatki | |
Rojstvo | Gregorius (Gregor, Gregorij) 7. stoletje antična Sirija[d], Omajadski kalifat |
Smrt | 28. november 741[1][2] Rim, Ravenski eksarhat, Bizantinsko cesarstvo[3] |
Pokopan | Cerkev sv. Petra v Rimu |
Narodnost | Sirec |
Starši | oče Janez (Sirec) |
Svetništvo | |
God | 28. november |
Svetnik v | rimskokatoliška Cerkev pravoslavne Cerkve anglikanska skupnost luteranci |
Kanonizacija | predtridentinsko obdobje |
Drugi papeži z imenom Gregor Catholic-hierarchy.org |
Takoj po Gregorjevem pogrebu oziroma že po smrti 11. februarja 731 so Rimljani z že davno nevidenim soglasjem izvolili redovnika benediktinca Gregorja na apostolski sedež, ki je bil svojemu predniku podoben ne le po imenu, ampak tudi po svojih lastnostih. Po rodu je bil Sirec in je torej znal dobro tudi grščino. Kljub temu pa ravenskemu eksarhu izvolitev ni ugajala in zato so ga – po dospeli potrditvi – lahko posvetili za rimskega škofa šele 18. marca. Gregor je takoj sklical na sinodo zahodne škofe v zvezi z uničevanjem svetih kipov in podob (ikonoklazem) pod bizantinskim cesarjem Leonom. V Rim je prišlo 93 škofov, ki so soglasno izjavili, da »kdor odslej naprej podobe Gospoda Jezusa, brezmadežne Device Marije, svetih apostolov in svetnikov oddaljuje iz njihovih prostorov, jih uničuje ali zaničuje, ne sme prejeti Gospodovega telesa in krvi (obhajila) ter naj bo izobčen iz cerkvenega občestva.«[4]
Papež je podpiral pri misijonarjenju na Bavarskem svetega Bonifacija.
Papež Gregor III. je umrl v Rimu dne 28. novembra 741. in je pokopan v cerkvi svetega Petra v Vatikanu blizu svojih slavnih predhodnikov in svetnikov Gregorja Velikega in Gregorja II.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.