From Wikipedia, the free encyclopedia
Papež Benedikt VIII. ((latinsko Papa Benedictus Octavus) rojen kot Teofilakt II. Tuskulski (latinsko Theophylactus Secundus Tusculanus; italijansko Teofilatto II dei Conti di Tuscolo), je bil italijaski papež, * okrog 980 [1], Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo), † 9. april 1024, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Papež je bil od 18. maja 1012 do svoje smrti, 9. aprila 1024.
Benedikt VIII. | |
---|---|
tuskulski grof | |
Izvoljen | 20. april (ali 13. maj) 1012 (izvoljen) |
Začetek papeževanja | 18. maj 1012 (posvečen in umeščen) |
Konec papeževanja | 9. april 1024 |
Predhodnik | Sergij IV. |
Naslednik | Janez XIX. |
Nasprotnik | Gregor VI. |
Redovi | |
Položaj | 143. papež |
Osebni podatki | |
Rojstvo | Teofilakt Tuskulski (latinsko Theophylactus Tusculanus; italijansko Teofilatto II dei Conti di Tuscolo) cca. 980 Rim |
Smrt | 15. april 1024 Rim |
Pokopan | Bazilika svetega Petra, Vatikan |
Narodnost | Italijan |
Vera | katoličan |
Starši | Gregor (Gregorio) Tuskulski, grof Marija (Maria) |
Drugi papeži z imenom Benedikt Catholic-hierarchy.org |
Drugi sin grofa Gregorja Tuskulskega in Marije Teofilakt II. je pripadal plemiški družini Tuskulskih grofov. Oče Gregor je bil admiral papeškega ladjevja, za kar ga je imenoval cesar Oton III. Saški, kakor tudi senator. [2] Mlajši brat Roman (Romano) je bil prihodnji Papež Janez XIX., Alberik (Alberico di Tusculo) pa oče prihodnjega Benedikta IX.. Bil je torej potomec Teofilakta I. Tuskulskega, podobno kot njegov prednik Benedikt VI..
O njegovi službi si poročila nasprotujejo. Po enih je postavil Teofilakta za kardinala-škofa suburbikarne škofije Porto Silvester II. 1001[3]; po drugem izročilu pa je bil v trenutku papeške izvolitve še laik. [4] [5] [6]
Njegov predhodnik Sergij IV., ki je bil pod vplivom rimske plemiške družine Krescencijev, je umrl 12. maja 1012. Nenavaden splet okoliščin je hotel, da je umrl le nekaj dni po njegovi smrti, 18. maja 1012, tudi njegov zaščitnik Giovanni II. Crescenzio. To je sprožilo govorice, da so ga spravili na oni svet novi gospodarji Rima, Tuskulski grofje. [7]
S Sergijevo smrtjo je prenehala tudi vladavina Krescencijev; oblast nad Rimom so prevzeli tuskulanski grofje ter jo obdržali do 1044. V tem času so postavili tri papeže iz svojega rodu. Prvi je bil Benedikt VIII., ki so ga izvolili že 13. maja, - po nekaterih virih celo že 20. aprila – ko je bil njegov predhodnik še živ. Posvečen in umeščen je bil 18. maja 1012. [8]
Stranka Krescencijev je sicer skušala uveljaviti svojega kandidata Gregorja VI., vendar se je ta moral umakniti po pravi državljanski vojni ter poiskati zaščite pri bodočem nemškem oziroma svetorimskem cesarju, ki pa se je že odločil za njemu bolj naklonjene Tuskulance; zato ga štejemo med protipapeže.
Kralj Henrik II. je krenil z ženo, spremstvom in vojsko v Italijo jeseni 1013 in je božične praznike prebil v Paviji; s papežem se je sešel v Raveni, kjer sta reševala pereča vprašanja in napravila načrte za prihodnost. Papež se je vrnil v Rim in prihajajočemu kralju pred rimskimi vrati podaril križ in z dragulji okrašeno zlato vladarsko jabolko. Pred vrati cerkve sv. Petra ga je spet sprejel z vprašanjem: “Ali hočeš biti rimski Cerkvi, meni in naslednikom vesten branilec in zvest v vseh zadevah?” Na pritrdilen odgovor sta se napotila h konfesiji sv. Petra. Tam je papež mazilil kralja in kraljico ter ju kronal s cesarsko krono; cesar je dotedanjo kraljevsko krono postavil na oltar kot zaobljubni dar svetemu Petru. Ko je torej Benedikt VIII. 14. februarja 1014 v Rimu kronal Henrika II. za svetorimskega cesarja, njegovo ženo Kunigundo pa za cesarico, so to nato proslavili z ljudsko veselico. [9]
Na Henrikovo povabilo se je 1020 sam podal na pot v Nemčijo, praznoval v Bambergu Veliko noč, posvetil novozgrajeno baziliko sv. Štefana in obiskal grob sv. Bonifacija v Fuldi. Obnovil je privilegije, ki so jih Bambergu podelili njegovi predniki, a cesar je obnovil otonijanski privilegij. Papežev obisk je pobudil na Nemškem veliko pozornost, a cesar mu je v znamenje hvaležnosti podaril v fevd Bamberg s celotno škofijo. Škof je odslej papežu letno pošiljal tisoč zlatnikov.
Že za časa Silvestrovega papeževanja so 1002 muslimanski Saraceni zasedli otok Sardinijo; za časa Benediktovega pontifikata pa so obnosili napade na južne obale Italije. Na Sardiniji so se utrdili in od tam opustošili Piso. [10] V tem času so se začeli v Italiji naseljevati tudi Normani. Papež je stopil z njimi v prijateljske odnose ter sklenil zvezo s Piso in Genovo; z združenimi močmi so pregnali Saracene z otoka: 1016 so jih pod osebnim papeževim vodstvom pri Luniju v Liguriji uspešno premagali na suhem in na morju. [11] [12]
Benedikt VIII. je umrl 9. aprila 1024 v Rimu.
Pokopan je v stari cerkvi sv. Petra v Vatikanu.
Njegov grob je bil razdejan med podiranjem stare Bazilike in gradnjo nove v 17. stoletju. [17]
Teofilakt I., tuskulski grof 864–924 | Teodora | ||||||||||||||||||||||||||||||||
Hugo Italijanski 887-924-948 (tudi poročen z Marozio) | Alberik I. Spoletski (grof) d. 925 | Marozia 890–937 | Sergij III. (papež) 904–911 | ||||||||||||||||||||||||||||||
Alda Viennska | Alberik II. Spoletski 905–954 | David ali Deodat | Janez XI. (papež) 931–935 | ||||||||||||||||||||||||||||||
Gregor I. Tuskulski (grof) | Janez XII. (papež) 955–964 | Benedikt VII. (papež) 974-983 | |||||||||||||||||||||||||||||||
Benedikt VIII. (papež) papež 1012–1024 | Alberik III. Tuskulski (grof) u. 1044 | Janez XIX. (papež) papež 1024–1032 | |||||||||||||||||||||||||||||||
vojvoda Peter Rimski | Gaius | Octavianus | Benedikt IX. (papež) 1032–1048 | ||||||||||||||||||||||||||||||
Papež Benedikt VIII. (Teofilatto II di Tuscolo) |
Oče: Gregorio I di Tuscolo |
Očetov dedek: Alberico II di Spoleto |
Očetov pradedek: Alberico I di Spoleto |
Očetova prababica: Marozia, italijanska kraljica | |||
Očetova babica: Stefania Crescenzi |
Očetov pradedek: Giovanni Crescenzi I | ||
Očetova prababica: Teodora II dei Teofilatti | |||
Mati: Maria |
Materin dedek: ? |
Materin pradedek: ? | |
Materina prababica: ? | |||
Materina babica: ? |
Materin pradedek: ? | ||
Materina prababica: ? |
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.