Palestina

Za druge pomene glej Palestina (razločitev).

Palestina, uradno Država Palestina^[6] (arabsko دولة فلسطين, latinizirano: Dawlat Filasṭīn), je delno priznana država na Bližnjem vzhodu.

Država Palestina دولة فلسطين
Zastava Grb
Himna: فدائي   »Fidā'ī«
Temno zeleno: ozemlje pod nadzorom palestinske države Svetlo zeleno: ozemlje, ki si ga palestinska država lasti
Status	Opazovalka v OZN, priznana s strani 144 držav članic
Glavno mesto	Jeruzalem (de jure)[1] Ramala (de facto)
Največje mesto	Gaza
Uradni jeziki	arabščina[1]
Demonim(i)	Palestinec, Palestinka
Vlada	polpredsedniška republika[2]
• predsednik	Mahmud Abas
• predsednik vlade	Mohamed Mustafa
Ustanovitev
• proglasitev neodvisnosti	15. novembra 1988
• status opazovalke v OZN	29. novembra 2012
Površina
• skupaj	6020[lower-alpha 1][3] km2
• voda (%)	3,5[4]
Prebivalstvo
• ocena 2023	5.483.450[5]
• gostota	731/km2
Valuta	ni uradno določena[lower-alpha 2]
Časovni pas	UTC +2
• poletni	UTC +3
Klicna koda	+970
Internetna domena	.ps

Ustanovitev države Palestine so Združeni narodi predvideli v načrtu o razdelitvi ozemlja britanske Palestine na samostojni judovsko in arabsko državo leta 1947. Ta načrt so Judje sprejeli, Arabci pa zavrnili, in izbruhnila je državljanska vojna, zaradi katere se resolucija ni uresničila.^[7] Današnjo državo Palestino je 15. novembra 1988 v Alžiru proglasil tedanji vodja Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat in še istega leta jo je priznalo vsaj 78 držav.^[8] Leta 1994 je bila po podpisu mirovnega sporazuma iz Osla ustanovljena začasna Palestinska uprava, ki so ji priznali različne stopnje oblasti v conah A in B Zahodnega brega in v Gazi.^[7] Leta 2007 je prišlo do razkola med Fatahom, vodečo stranko Palestinske uprave, in skrajno stranko Hamas, ki odtlej nadzira Gazo.^[9] Novembra 2012 je Generalna skupščina Združenih narodov izglasovala, da se državi Palestini podeli status države nečlanice opazovalke^[10] (status, kakršnega ima tudi Sveti sedež).

Pod palestinskim nadzorom oziroma civilno upravo je okoli 40 % ozemlja Zahodnega brega, razdrobljenega na okoli 165 enklav,^[11] država pa si lasti še preostalih 60 % Zahodnega brega in vzhodni Jeruzalem, ki ju okupira Izrael, ter Gazo, ki jo nadzira Hamas.^[12] Združeni narodi palestinska ozemlja od leta 1967 obravnavajo kot ozemlje pod izraelsko okupacijo.^[13] Palestina je članica Arabske lige, Organizacije islamskega sodelovanja, G77, Mednarodnega olimpijskega komiteja, programov UNESCO, UNCTAD in Mednarodnega kazenskega sodišča.^[14] Trenutno jo priznava 145 od 193 (75,1 %) držav članic OZN, od 4. junija 2024 tudi Slovenija,^[15] potem ko je dalj časa vzdrževala diplomatske odnose s Palestinsko upravo.^[16]

Opombe

1. Od tega Zahodni breg 5655 km² in Gaza 365 km²
2. Po 4. členu Pariškega protokola iz leta 1994 Arhivirano 1. 10. 2016 na Wayback Machine.. Država Palestina nima uradne valute. Protokol palestinski oblasti omogoča, da usvoji več valut. Na Zahodnem bregu se največ uporabljata novi izraelski šekel in jordanski dinar, v Gazi pa novi izraelski šekel in egiptovski funt.

Sklici

1. »Basic Law // PALESTINIAN AUTHORITY« (v angleščini). jurist.law.pitt.edu. Arhivirano iz spletišča dne 4. avgusta 2014. Pridobljeno 15. novembra 2014.
2. »Declaration of Independence (1988) (UN Doc)«. Stalna opazovalna misija Države Palestine Združenih narodov (v angleščini). Združeni narodi. 18. november 1988. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. junija 2014. Pridobljeno 8. junija 2014.
3. »Table 3, Population by sex, annual rate of population increase, surface area and density« (PDF). Demographic Yearbook. Oddelek Združenih narodov za statistiko. 2012. Arhivirano iz spletišča dne 15. oktobra 2017. Pridobljeno 28. januarja 2018.
4. »The World Factbook: Middle East: West Bank«. cia.gov. CIA. 7. april 2014. Pridobljeno 8. junija 2014.
5. »Estimated Population in the Palestine Mid-Year by Governorate,1997-2026«. Palestinski centralni statistični urad. Pridobljeno 7. decembra 2022.
6. »Standardizirana kratka, uradna kratka in uradna polna imena držav ter odvisnih ozemelj z najvišjo stopnjo avtonomije« (PDF). giam.zrc-sazu.si. Pridobljeno 11. oktobra 2023.
7. »History of Palestine«. Encyclopedia Britannica. Pridobljeno 11. oktobra 2023.
8. United Nations Educational, Scientific; Cultural Organization, Executive Board (12. maj 1989). »Hundred and thirty-first Session: Item 9.4 of the provisional agenda, Request for the Admission of the State of Palestine to UNESCO as a Member State« (PDF). United Nations. str. 18, Annex II. Pridobljeno 15. novembra 2010. The list contains 92 entries, including a number of states which no longer exist.
9. »Dolga brada spora Izraela z arabskimi državami in Palestinci«. STA. 8. oktober 2023.
10. »Velika večina držav članic ZN-a podprla palestinsko državnost«. MMC RTV-SLO. 29. november 2012.
11. Thrall, Nathan (2017). The Only Language They Understand: Forcing Compromise in Israel and Palestine. Henry Holt and Company. str. 144. ISBN 978-1-62779-710-8.
12. »Maps: The occupation of the West Bank«. Al Jazeera America (v angleščini). 4. julij 2014.
13. »Status of Palestine in the United Nations«. un.org (v angleščini). 8. marec 2013. Pridobljeno 16. oktobra 2023.
14. »Membership of the State of Palestine in international organizations (as of 25 May 2018)«. MOFAE. Arhivirano iz spletišča dne 29. decembra 2021. Pridobljeno 29. decembra 2021.
15. »Slovenija je priznala državo Palestino«. MMC-RTV SLO. 4. junij 2024. Pridobljeno 4. junija 2024.
16. »Odnosi Slovenija - Palestina«. gov.si. Pridobljeno 16. oktobra 2023.