Očetje in sinovi
From Wikipedia, the free encyclopedia
Očetje in sinovi (rusko Отцы и дети) je realistični roman ruskega pisatelja Ivana Sergejeviča Turgenjeva iz leta 1862. Roman govori o nihilističnem nazoru mladega ruskega človeka, ki se na zunaj spopada z zaostalo miselnostjo takratne carske Rusije, navznoter pa svoje nazore poskuša uskladiti z ljubezenskim odnosom do sočloveka, kar pa je že vnaprej obsojeno na neuspeh. V slovenščino ga je v letih 1887–88 prvi prevedel Fran Gestrin, ko je roman izhajal v podlistkih Slovenskega naroda. Roman je imel velik vpliv pri razvoju slovenskega in evropskega realizma.