![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ea/NASA_and_NOAA_Announce_Ozone_Hole_is_a_Double_Record_Breaker.png/640px-NASA_and_NOAA_Announce_Ozone_Hole_is_a_Double_Record_Breaker.png&w=640&q=50)
Ozonska luknja
From Wikipedia, the free encyclopedia
Ozonska luknja je pojav, ki ga povzročajo plini, ki razdelijo ozon (O3) na molekulo kisika (O2) in atom kisika (O). Največja je nad Antarktiko. Omogoča sevanje ultravijoličnih žarkov na površje Zemlje (škoduje živalim,ljudem,rastlinam in organizmom).
Članek ne navaja nobenega vira. (mesec ni naveden) |
![]() | Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ea/NASA_and_NOAA_Announce_Ozone_Hole_is_a_Double_Record_Breaker.png/640px-NASA_and_NOAA_Announce_Ozone_Hole_is_a_Double_Record_Breaker.png)
Ozon v zgornjem delu atmosfere odbija ultravijolične žarke, ki povzročajo kožnega raka. V prostoru, kjer je namesto ozona kisik, le-ti žarki prodrejo čez atmosfero.
Pojem ozonska luknja je prišel v veljavo šele v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko so znanstveniki prvič opozorili na porajajočo tegobo. Poprej tega pojma in z njim povezanega pojava sploh niso poznali, saj je bilo dejavnikov, ki povzročajo propad ozona, veliko manj. Z večanjem števila prebivalstva in števila tovarn ter s porastom industrializacije je postajal problem ozonske luknje čedalje opaznejši. Sprva so bile posledice majhne, v devetdesetih letih pa se je začela luknja močno večati, kar je povzročilo vedno večjo zaskrbljenost med znanstveniki ter nasploh med širšo javnostjo. Začasno pomiritev je pomenila ugotovitev, da se lahko ozonska luknja sama obnavlja. Vendar se je izkazalo, da obnavljanje ozonske plasti ne dohaja njenega propadanja.