Otočje Rjukju
veriga japonskih otokov, ki se razteza jugozahodno od Kjušuja do Tajvana / From Wikipedia, the free encyclopedia
Otočje Rjukju tudi otoki Rjukju (琉球諸島 Rjukju-šoto), na Japonskem pogosteje Otočje Nansej (南西諸島 Nansej-šoto, "Jugozahodno otočje") ali Lok Rjukju (琉球弧 Rjukju-ko) je veriga japonskih otokov, ki se raztezajo od jugozahoda Kjušuja do Tajvana: Osumi, Tokara, Amami, Okinava, Otočje Sakišima z najjužnejšim otokom Jonaguni. Večji so navadno visoku, manjši pa koralni. Največji otok je Okinava.
Geografija | |
---|---|
Lega | Na meji med Vzhodnokitajskim morjem in Filipinskim morjem |
Koordinati | 26°30′N 128°00′E |
Število otokov | 100+ |
Večji otoki | Okinava Amami Ošima |
Površina | 4.642,11 km2 |
Najvišja nadm. višina | 1.936 m |
Najvišji vrh | Gora Mijanoura-dake |
Uprava | |
Demografija | |
Prebivalstvo | 1.550.161 (leta 2005) |
Gostota | 333,93 preb./km2 |
Etnične skupine | Ljudstvo Rjukju Japonci |
Podnebje na otokih je na severu vlažno subtropsko, na jugu pa tropsko z deževnim gozdom. Padavin je veliko, posebej med deževno dobo cuju in tajfuni. Večja presledka sta Ožina Tokara med otokoma Tokara in Amami ter Ožina Mijako med Okinavo in Otočjem Mijako. Otoki južno od Ožine Tokaro imajo značilne koralne grebene. Otočje Dajto je ločeno od verige.
Osumi in Tokara spadata pod kulturno sfero Kjušuja. Prebivalci so etnično Japonci in govorijo dialekt japonščine Kagošima. Domorodno prebivalstvo Amamija, Okinave, Mijakoja in Otočja Jaejama (ljudstvo Rjukju) govorijo jezike Otočja Rjukju z značilnim narečjem na vsakem od večjih otokov. Danes se poleg primarne japonščine govori okinavski dialekt. Oddaljeno Otočje Dajto je bilo do obdobja Meidži nenaseljeno. Razvili so ga prebivalci otoka Izu (južno od Tokia), ki govorijo jezik Hačidžo.
Upravno se deli na prefekturo Kagošima (otoki, ki vanjo spadajo, se v japonščini skupaj imenujejo Otočje Sacunan "južno od Sacume") in prefekturo Okinava na jugu (Otočje Rjukju v japonščini).