Orešek

Orešek (lat. nux) je enostavni suhi plod, ki nastane iz večlistne plodnice.^[1] Trdo oplodje obdaja večinoma eno samo seme.

Oreški, ki nastanejo iz enega zraslega plodnega lista - na vrhu ploda ostane ohranjena brazda in vrat pestiča, ki pomagata pri razširjanju plodov^[2]

Oreški, ki nastanejo iz dveh ali več zraslih plodnih listov:^[2]

breza (Betula), brest (Ulmus), jesen (Fraxinus) - plod je krilat orešek s krilatimi izrastki plodnice, nastale iz dveh zraslih plodnih listov
gaber (Carpinus betulus) - orešek, nastal iz dveh zraslih plodnih listov, obdaja trokrpi ovoj
leska (Corylus) - lešnik se razvije iz pestiča, ki je nastal iz treh zraslih plodnih listov
bukovke (Fagaceae) - plod se razvije iz pestiča, ki je nastal iz dveh zraslih plodnih listov. Zanje - bukev (Fagus sylvatica), hrast, pravi kostanj (Castanea sativa) - je značilno, da jih obdaja skledičast ali bodičast ovoj. Le-tega tvori iz cvetne osi in ovršnih listov.
ajda (Fagopyrum esculentum) - trioglati plod se razvije iz plodnice, ki je nastala iz treh zraslih plodnih listov

Vrsta oreška je tudi rožka (radičevke in nebinovke) ter golec (trave), kjer je semenska lupina zrasla s suhim osemenjem.

Orešek (žir); bukev (Fagus sylvatica)
Orešek (lešnik) - pri dnu ga obdaja ovoj iz zraslih ovršnih listov; navadna leska (Corylus avellana)
Orešek obdan z mošnjičkom; vrsta šaša (Carex wahuensis)
Krilati oreški; veliki jesen (Fraxinus excelsior)
Plod obdaja bodičast ovoj; pravi kostanj (Castanea sativa)
Orešek obdaja trokrpi ovoj; gaber (Carpinus betulus)

[1]
Martinčič A. s sod. (1999). Mala flora Slovenije (3. izdaja). Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. COBISS 99439616. ISBN 86-365-0300-0.
[2]
Dr. Božo Krajnčič. Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta. ISBN 978-961-251-026-8.

Tipi oreškov