Opičje koze
kužna bolezen, ki jo povzroča virus opičjih koz / From Wikipedia, the free encyclopedia
Opičje koze ali mpox[7][8] so nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus opičjih koz. Pojavlja se pri določenih živalih, tudi pri človeku.[2] Bolezen se začne kazati z vročino, glavobolom, bolečinami v mišicah, oteklimi bezgavkami in utrujenostjo.[1] Sledi pojav izpuščaja; tvorijo se mehurji ter nato kraste.[1] Čas od izpostavitve virusu do pojava simptomov je od 5 do 21 dni.[9][1] Simptomi vztrajajo običajno dva do štiri tedne.[1] Lahko so blagi ali pa popolnoma odsotni.[9][10] Klasična klinična slika z vročino in mišično bolečino, čemur sledita otekanje bezgavk in pojav vseh lezij v isti fazi, ni značilna za vse izbruhe.[11][12] Primeri so lahko hudi, še zlasti pri otrocih, nosečnicah in imunsko oslabelih ljudeh.[13]
Opičje koze | |
---|---|
Izpuščaj pri štiriletni bolnici z opičjimi kozami | |
Specialnost | infektologija |
Simptomi | vročina, glavobol, bolečine v mišicah, mehurjast izpuščaj, otečene bezgavke[1] |
Običajni začetek | 5–21 dni po izpostavitvi[1] |
Trajanje | 2 do 4 tedne[1] |
Vzroki | virus opičjih koz[2] |
Diagnostični postopki | testiranje virusne DNK[3] |
Diferencialne diagnoze | vodene koze, črne koze[4] |
Preventiva | cepivo proti črnim kozam[3] |
Zdravila | tekovirimat |
Pogostost | redka okužba[2] |
Smrti | manj kot 1 % (virusna gruča I)[5] do 10 %[1] (virusna gruča II, brez zdravljenja)[6] |
Človek se lahko okuži pri stiku z okuženim mesom divjih živali, ob ugrizu ali opraskanju okužene živali, stiku s telesnimi izločki ali okuženimi predmeti ter ob tesnem stiku z bolnikom.[14] Virus v naravi kroži med določenimi glodavci v Afriki.[14] Okužba se potrdi z dokazom virusne DNK iz bolnikove kožne lezije.[3] Bolezen se kaže s podobnimi znaki kot vodene koze.[4]
Cepivo proti črnim kozam je 85-odstotno učinkovito pri preprečevanju okužbe z opičjimi kozami.[3][15] Leta 2019 so v ZDA odobrili cepivo proti opičjim kozam (Jynneos).[16] Standardno zdravilo za zdravljenje opičjih koz je trenutno tekovirimat; gre za specifično protivirusno zdravilo za zdravljenje ortopoksivirusnih okužb, kamor spadajo tudi črne koze. Zdravilo je odobreno za zdravljenje opičjih koz tako v ZDA kot v EU. Učinkovita sta lahko tudi cidofovir in brincidofovir [4][17] Po podatkih iz Afrike lahko nezdravljena okužba, ki jo povzroča virus iz virusne gruče kongovskega bazena, povzroči smrt pri do 10 oziroma 11 % bolnikov.[1][18]
Bolezen so prvič zaznali leta 1958, in sicer med opicami v enem od laboratoriju v Kopenhagnu na Danskem.[19] Bolezen pri človeku so prvič opisali leta 1970 v Demokratični republiki Kongo.[19] Leta 2003 je prišlo do izbruha okužbe v ZDA, bil pa je povezan z eno od trgovin z domačimi živalmi, kjer so prodajali tudi glodavce, uvožene iz Gane.[3] Prvi večji prenos bolezni v skupnosti zunaj Afrike so zabeležili maja 2022 v Združenem kraljestvu, o primerih lokalne okužbe pa so v tem času poročali tudi v drugih državah Evrope, v Severni Ameriki in Avstraliji.[20] 24. 5. 2022 so tudi v Sloveniji poročali o prvem primeru okužbe, in sicer pri moškem, ki je pripotoval s Kanarskih otokov.[21] Primeri so se večinoma, toda ne izključno, pojavili med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), vendar so zdravstveni organi poudarili, da se lahko bolezni naleze vsakdo, še zlasti v primeru tesnega stika s simptomatsko osebo.[13][22]