![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/30/NSC-Oct-2017.jpg/640px-NSC-Oct-2017.jpg&w=640&q=50)
Nova varna zapora Černobil
From Wikipedia, the free encyclopedia
Nova varna zapora Černobil je betonsko-železna zgradba, zgrajena za zadrževanje uhajanja sevanja iz poškodovanega reaktorja 4 v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajini, ki je bil uničen med černobilsko katastrofo leta 1986. Zgradba zapira tudi začasno zaščitno strukturo (sarkofag), ki je bila zgrajena okoli reaktorja takoj po nesreči. Nova varna zapora je namenjena preprečevanju izpuščanja radioaktivnih onesnaževalcev, ščiti reaktor pred zunanjimi vplivi, olajšuje demontažo in razgradnjo reaktorja in celotne elektrarne ter preprečuje vdor vode.[3]
Nova varna zapora Černobil | |
---|---|
![]() Nova varna zapora v Černobilu, oktober 2017. | |
Splošni podatki | |
Status | Operativno |
Lokacija | Jedrska elektrarna Černobil |
Naselje | Pripjat |
Država | Ukrajina |
Koordinati | 51°23′20″N 30°5′56″E |
Začetek gradnje | September 2010 |
Dokončano | Junij 2019 |
Višina | 108 m (354,3 ft)[1] |
Dimenzije | |
Druge dimenzije | Širina 260 m (853,0 ft), dolžina 165 m (541,3 ft)[2] |
Nova varna zapora je megaprojekt, ki je del načrta za černobilsko zaščitno zgradbo in ga podpira Sklad za zaščitno zgradbo černobilskega reaktorja. Načrtovan je bil s primarnim ciljem omejiti radioaktivne ostanke reaktorja 4 v naslednjih 100 letih.[4] Njegov namen je tudi omogočiti delno rušenje prvotnega sarkofaga, ki so ga na hitro zgradili likvidacijski upravitelji Černobila, potem ko je reaktor uničila nesreča.[5]
Beseda zapora se namesto tradicionalnega zadrževalnega hrama uporablja za poudarjanje razlike med zadrževanjem radioaktivnih plinov – primarni namen večine stavb za zadrževanje reaktorjev – in zapiranjem trdnih radioaktivnih odpadkov, kar je glavni namen nove varne zapore.[4]
Leta 2015 je Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) izjavila, da si mednarodna skupnost prizadeva zapolniti vrzel v financiranju v višini 100 milijonov EUR, pri čemer bo EBRD vodila vlogo upravljavca skladov za razgradnjo v Černobilu. Skupni stroški izvedbenega načrta za černobilsko zaščitno zgradbo, med katerimi je najbolj pomemben element ravno nova varna zapora, naj bi znašali približno 2,15 milijarde EUR (2,3 milijarde USD). Nova varna zapora predstavlja 1,5 milijarde EUR.
Francoski konzorcij Novarka s partnerji Vinci Construction Grands Projets in Bouygues Travaux Publics je zasnoval in zgradil novo varno zadrževalnico. Gradnja je bila končana konec leta 2018.[6]