Nosorogi
družina sesalcev v redu Perissodactyla (lihoprsti kopitarji) / From Wikipedia, the free encyclopedia
Nosorógi (znanstveno ime Rhinocerotidae) so družina lihoprstih kopitarjev, ki se prvič pojavi v obdobju eocena pred okoli 50 milijoni let. Danes v savanah in travnatih pokrajinah Afrike živita dve, v Južni Aziji pa tri vrste. Črni nosorog, javanski nosorog in sumatrski nosorog so skrajno ogrožene, indijski nosorog pa prizadeta vrsta.
Nosorogi Fosilni razpon: Eocen–recentno | ||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
črni ali ozkousti nosorog, Diceros bicornis | ||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||
| ||||||||||
Območja nosorogov | ||||||||||
Živeči rodovi | ||||||||||
Ceratotherium | ||||||||||
Nosoroge odlikujeta velikost in teža, saj lahko osebki katere koli vrste tehtajo čez 1 tono, dolgi pa so od dva do štiri metre. Na vsaki okončini imajo po tri prste. Na hrapavih nastavkih na lobanji sta pri afriških vrstah nasajena dva roga, v celoti zgrajena iz roževine, pri azijskih vrstah pa je rog le en. Nosorogi imajo do dva centimetra debelo varovalno kožo in za sesalce razmeroma majhne možgane (400-600 g). So rastlinojede živali, ki živijo posamič ali v parih. Dobro slišijo in vohajo, toda slabo vidijo. Večina nosorogov živi okoli 50 let, lahko pa tudi dlje.