Rimska cesta (galaksija)
spiralna galaksija v Lokalni jati, ki vsebuje Osončje; njen videz na nočnem nebu na območjih z majhnim svetlobnim onesnaženjem ali brez njega / From Wikipedia, the free encyclopedia
Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega starogrško Γαλαξίας: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja)[4] je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij. Njeni spiralni rokavi so vidni z Zemlje kot pas svetlobe na nočnem nebu. Čeprav je Rimska cesta le ena od milijard galaksij v opazljivem vesolju,[5], ima kot domača galaksija planeta Zemlja za človeštvo poseben pomen.
Opazovalni podatki | |
---|---|
Hubblov tip | SBbc (spiralna galaksija s prečko) |
Premer | 100.000 svetlobnih let |
Debelina | 1000 svetlobnih let (zvezde) |
Število zvezd | 200 do 400 milijard |
Najstarejša znana zvezda | 13,2 milijardi let[1] |
Masa | 5,8×107001110000000000000♠11 M☉ |
Oddaljenost Sonca od galaktičnega središča | 26.000 ± 1400 svetlobnih let |
Galaktična vrtilna doba Sonca | 220 milijonov let (negativno vrtenje) |
Vrtilna doba spirale | 50 milijonov let[2] |
Vrtilna doba prečke | 15 do 18 milijonov let[2] |
Relativna hitrost glede na mirovni okvir prasevanja | 552 km/s[3] |
Glej tudi: Galaksija, Seznam galaksij | |
Po nekaterih virih bi se moral izraz »Rimska cesta« uporabljati le za pas svetlobe na nočnem nebu, medtem ko bi za opis galaksije kot celote morali uporabljati celotno ime Galaksíja Rímska césta ali tudi samo Galaksija.[6][7][8] Kako razširjen je ta dogovor, ni jasno, izraz Rimska cesta pa se pogosto uporablja v obeh pomenih.