Nadškof
From Wikipedia, the free encyclopedia
Nadškof je naziv cerkvenega dostojanstvenika v krščanskih cerkvah, dejansko škofa, ki vodi nadškofijo. Nadškof je glede na svojo nadškofijo tudi ordinarij, ostali škofje te nadškofije pa so pomožni škofje.
V Rimskokatoliški cerkvi novega nadškofa na predlog predstavnikov lokalne cerkve in apostolskega nuncija imenuje papež, ki odločitev sprejme po preučitvi primernih kandidatov, ponavadi so to duhovniki ali škofje, ki imajo poleg diplome teološke fakultete še višjo univerzitetno izobrazbo (magisterij, doktorat), ali pa izkušnje predavatelja teoloških, filozofskih, ter bibličnih ved.
Nadškofje in škofje so po stopnji posvečenosti vsi duhovniki in s tem na enaki ravni, razlikujejo se samo po zaupanih in dodeljenih upravnih funkcijah.
Nadškof, ki opravlja naloge vodstva nadškofije, katera ima podrejene t.i. sufraganske škofije, nosi naziv nadškof metropolit.