Michaelis-Mentenina enačba
From Wikipedia, the free encyclopedia
Michaelis-Mentenina enačba (znana tudi kot Michaelis-Menten-Henrijeva enačba) je enačba, ki prikazuje odvisnost začetne hitrosti encimsko katalizirane reakcije od koncentracije substrata. V primerjavi s kompleksnejšimi modeli približno opisuje splošno kinetiko mnogih encimov, brez vpliva alosterije in kooperativnosti.
Osnovno enačbo lahko zapišemo kot:
Legenda:
- : začetna hitrost
- : maksimalna hitrost
- : koncentracija substrata
- : Michaelisova konstanta
Enačba nosi ime po dveh biokemikih, Leonor Michelisu in Maud Mentenovi, ki sta leta 1913 opisala splošno teorijo delovanja encimov in izpeljala matematično enačbo, ki popisuje hiperbolično obliko krivulje in omogoča izračun kinetičnih parametrov.[1]