Megido
From Wikipedia, the free encyclopedia
Megido (hebrejsko מגידו, grško Μεγιδδώ, Megiddó, arabsko مجیدو, Tell al-Mutesellim, Guvernerja gomila) je starodavno mesto v svernem Izraelu v bližini kibuca Megido, približno 30 km jugovzhodno od Haife. Megido je imel veliko zgodovinsko, geografsko in teološko vlogo, predvsem kot grški Amagedon. V bronasti dobi je bil pomembna kanaanska mestna država in kraljevsko mesto Izraelskega kraljestva. Pomemben je bil predvsem zaradi lege na severnen koncu vadija Ara, soteske, ki je vodila skozi Karmelski greben, in nadzora nad bogato Jizreelsko dolino na vzhodu. Izkopavanja so razkrila 26 plasti ruševin, ki kažejo na dolgo zgodovino naselitve.
Tel Megiddo מגידו | |
---|---|
Pogled na Megido | |
Lokacija | pri kibucu Megido, Izrael |
Regija | Levant |
Koordinati | 32°35′4.64″N 35°11′0.58″E |
Tip | Naselje |
Zgodovina | |
Ustanovljeno | okoli 7000 pr. n. št. |
Opuščeno | 586 pr.n. št. |
Uradno ime: Svetopisemski griči – Megido, Hazor in Baršeba | |
Tip | Kulturni |
Kriterij | ii, iii, iv, vi |
Razglasitev | 2005 (29. zasedanje) |
Evid. št. | 1108 |
Država | ![]() |
Regija | Azija in Avstralazija |
Nekateri kristjani so prepričani, da bo Amagedon mesto finalne bitke med Jezusom Kristusom in kralji na Zemlji, ki bodo šli v vojno z Izraelom, kot piše v Razodetju, knjigi Nove zaveze.
Mesto je del Narodnega parka Megido in Unescove svetovne dediščine.