From Wikipedia, the free encyclopedia
Mákrobiótika oziroma veležitje je nauk o podaljševanju življenja.[1] Temelji na samospoznavanju in dojemanju človekove povezanosti z življenjskim okoljem in tega, kako na človekovo bitje in življenje vplivajo hrana in njegove življenjske navade. S tem, ko vsak posameznik izbira, kaj je, in privzema sebi lastne življenjske navade, okolje odločilno vpliva na njegovo bit in zdravje, zato se v makrobiotiki poudarja pomen zdrave prehrane in življenjskih navad.
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Izraz makrobiotika je grškega izvora: 'makro' (grško velik) in bios (grško življenje). Samo poimenovanje naj bi uvedel Hipokrat, oče zahodne medicine. V preteklosti so duhovni modreci spoznali, da hrana ne le ohranja človeka pri življenju, temveč mu omogoča živeti zdravo in srečno. Svoja spoznanja so zapisovali v verske in zdravstvene spise (Manujev zakonik, Nej džing, Hon so komok (prva knjiga o zdravilnih zeliščih) , Prehranjevanje v skladu z zenom).
V devetnajstem stoletju je Sagen Išizuka, vojaški zdravnik, postavil temelje o prehrani in zdravilstvu, ki je temeljila na izročilu Daljnega vzhoda o prehranjevanju. Njegovo zdravljenje temelji na petih osnovnih načelih:
Dr. Matija Prelog je leta 1864 prevedel in v samozaložbi izdal "Makrobiotiko", ki jo je napisal nemški zdravnik Christof Hufeland. Njegova želja je bila, da bralci knjige dosežejo tako dolgo življenje, kot tudi da ljudje postanejo bolj moralni.[2]
Priporočljivo je redno hranjenje poljubnih količin, vendar naj bodo ti dnevni obroki znotraj predlaganih smernic. Hrano se temeljito prežveči in se je ne je tri ure pred spanjem. Hrano se pravilno toplotno obdela in se jo zaužije z ljubeznijo.
Trenutne prehranjevalne navade zahodne civilizacije in premalo telesne aktivnosti vodijo v epidemijo debelosti in opazno povečanje števila primerov diabetesa tipa 2 ter ostalih kroničnih bolezni. Skrbno načrtovana makrobiotska prehrana kot del zdravega načina življenja bi lahko bila učinkovita metoda za preprečevanje debelosti, bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni ter raka. Lahko je alternativa ali komplementarna terapija za že bolne ljudi. Vsekakor so potrebne še dodatne preiskave za potrditev tega, saj empiričnih dokazov ni dovolj. Obstajajo le izpovedi posameznih ljudi, ki so ozdraveli s takim načinom življenja.[3],[4]
V zadnjem času postaja makrobiotika vse bolj priljubljena alternativna terapija za rakave bolnike. S spremenjenim načinom življenja lahko ozdravijo, omilijo simptome, ki zmanjšujejo kvaliteto življenja. Lahko je tudi kot preventiva. Torej za to je potrebno pravilno prehranjevanje, povečana fizična aktivnost, izogibanje stresu, pesticidom, herbicidom in ostalim kemikalijam ter elektromagnetnemu sevanju. V makrobiotski prehrani ni velikokrat na jedilniku mlečnih izdelkov, če pa so, morajo imeti čim manjšo vsebnost maščob. To znižuje tveganje za raka želodca, prostate, ledvic ter jajčnikov. Nižji vnos jajc zmanjšuje tveganje za raka debelega črevesja, zadnjika in jajčnikov. Uživanje polnozrnatih izdelkov lahko prepreči raka debelega črevesja, zadnjika, želodca in maternice. Povečan vnos zelenjave je povezan z zniževanjem tveganja za nastanek raka želodca, grla, pljuč, ustne votline, maternice, trebušne slinavke in debelega črevesja. Zmanjšano uživanje rdečega in predelanega mesa je povezano z nižjim tveganjem za raka debelega črevesja, zadnjika in prostate. Zaradi nižjega vnosa kalcija je zmanjšano tveganje za raka prostate. Izoflavoni iz soje in ostalih živil imajo šibke estrogenske lastnosti in naj bi zniževali tveganje za nastanek raka dojk. Ni povsem znano, pod kakšnimi pogoji imajo fitoestrogeni zaščitne oziroma spodbujajoče vplive na razvoj raka.[3],[4]
Vnos mlečnih izdelkov, jajc, enostavnih sladkorjev, soli ter alkohola je zmanjšan. Uživa se pusto meso, čeprav bolj poredko, čim večje količine zelenjave ter ostalih živil, ki so bogate z vlakninami. Vse to ugodno vpliva na zmanjševanje krvnega pritiska in holesterola v krvi. S tem se znižuje tveganje za srčnožilne bolezni.[3]
Z visokim vnosom vlaknin in sestavljenih ogljikovih hidratov ter nizkim vnosom enostavnih sladkorjev je prav tako možno obvladovati diabetes tipa 2. To pomeni znižanje odmerka ali prenehanje jemanja peroralnih antidiabetikov, zmanjšanje teže, znižanje krvnega pritiska ter vsesplošno boljše počutje.[3]
Drastična izguba telesne mase ter pomanjkanje vitaminov (kobalamin, riboflavin, vitamin D) in mineralov (kalcij, magnezij,cink in železo) zaradi restriktivne diete. To je zaskrbljujoče, še posebej v primeru, ko se otrok prehranjuje po načelu makrobiotike, ki ni dovolj skrbno načrtovana, kar ga omejuje pri rasti in razvoju. Po drugi strani, obstaja teorija, da naj bi bil ravno nizek vnos kalorij delno odgovoren za domnevno ozdravitev pri rakavem obolenju.[3],[4]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.