Maša
From Wikipedia, the free encyclopedia
Maša je v krščanstvu glavni bogoslužni liturgični obred, ki ga poleg Rimskokatoliške cerkve z določenimi razlikami uporabljajo tudi grkokatoliki, anglikanci in evangeličani. V evangeličanskih cerkvah se obred imenuje »Božja služba« in ga opravlja pastor (evangeličanski duhovnik).
Njen osrednji del je evharistična daritev oz. zakrament svete evharistije. Izraz evharistija se sicer včasih napačno uporablja za celotno mašo, vendar je evharistična daritev (evharistično bogoslužje) le tisti del maše, kjer po spremenjenju (po duhovniku) verniki zaužijejo oz. prejmejo Kristusovo telo pod podobo kruha (svete hostije). V evharistični daritvi je poglavitna sprememba, duhovna prisotnost vstajenskega Kristusa med navzočimi verniki, pod obema podobama, tako kruha kot vina.
Z udeležbo pri evharistični daritvi kristjani obnavljajo zavezo iz »zadnje večerje«[1], pri kateri je Kristus v prisotnosti apostolov pod podobama kruha in vina prvič daroval svoje telo in kri in jim naročil, naj delajo tako v njegov spomin. Po Matejevem, Markovem, Lukovem evangeliju in Prvem pismu Korinčanov 1 Kor 11,23-25 je Kristus postavil Evharistijo.