Ločni opornik
gotski arhitekturni element / From Wikipedia, the free encyclopedia
Ločni opornik, tudi oporni lok je posebna oblika opornika, sestavljena iz loka, ki se razteza od zgornjega dela stene do slopa z veliko maso, da se na tla prenesejo stranske sile, ki potiskajo stene navzven, sile, ki izhajajo iz obokanih kamnitih stropov in zaradi vetra na strehah.[1]
Funkcionalna značilnost ločnega opornika je, da v nasprotju s tradicionalno oporo ni v stiku s steno v tleh in tako prenaša bočne sile v razponu vmesnega prostora med steno in slopom. Sistemi ločnih opornikov so za bočno oporo sestavljeni iz dveh delov: (i) masivnega slopa, navpičnega zidanega bloka, odmaknjenega od zidu stavbe, in (ii) loka, ki premošča razpon med slopom in steno - bodisi segmentni lok bodisi kvadrantni lok - lok ločnega opornika.[2]