Lišaj
From Wikipedia, the free encyclopedia
Lišaj (latinsko lichen) je simbiotska – torej uporabna za različne vrste – združba med eno ali več glivami, tako imenovanimi mikobionti, in enim ali več partnerji, ki lahko s fotosintezo pretvarjajo svetlobo v kemične nosilce energije. Ti fotobionti so zelene alge ali cianobakterije. V simbiozi so zelene alge označene tudi kot fikobionti,[1] cianobakterije pa tudi kot cianobionti. Lastnosti lišajev se razlikujejo od lastnosti organizmov, ki jih sestavljajo. Šele v sožitju se razvijejo tipične rastne oblike lišaja in šele v skupnosti s fotobiontom mikobionti tvorijo značilne lišajske kisline. Veda o lišajih je lihenologija.
Po vsem svetu je približno 25.000 vrst lišajev. V srednji Evropi jih je približno 2000. Delež endemičnih vrst, ki se pojavljajo le v omejenem območju, je pri lišajih veliko manjši kot pri cvetnicah. Lišaji so vedno poimenovani po glivi, ki tvori lišaj, saj mu običajno ta daje obliko in strukturo. V lišaju je lahko prisotnih več fotobiontov. Nedavne raziskave so pokazale, da je lahko v lišaju prisotna več kot ena vrsta gliv.[2][3] V biološki sistematiki uvrščamo lišaje med glive, med katerimi zavzemajo kot samostojna življenjska oblika posebno mesto; torej niso rastline.