Letni dvorec
From Wikipedia, the free encyclopedia
V renesansi in zgodnjem moderni nemški arhitekturi, je letni dvorec (nemško Lustschloss, francosko maison de plaisance, angleško pleasure palace) je manjši dvorec, ki je bil zgrajen za zasebni užitek lastnika, po navadi vladarja območja, kjer se je nahajal in ga je uporabljal sezonsko kot predah od vladarskih dolžnosti in ceremonij. V Franciji je zgleden primer Château de Madrid v Bulonjskem gozdu, zlahka dosegljiv iz Pariza in Ludvik XIV. se je podobno umaknil od napornega ceremoniala v Versaillesu v njegovo Château v Marly.
Izraz letni dvorec se pogosto uporablja tudi za lovski dvorec, ki je prav tako služil kot neformalno bivališče, a je bil lov razlog umika, se je pa običajno uporabljal tudi za gostovanje vladarja in njegovo lovsko zabavo.