Krvna žila
From Wikipedia, the free encyclopedia
Krvna žila je cevast organ, po katerem se pretaka kri. Skupna dolžina žil v človeškem telesu je okoli 96.500 km, kar je mogoče zaradi velike razvejenosti obtočil.
Krvna žila | |
---|---|
Podrobnosti | |
Sestav | Obtočila |
Identifikatorji | |
Latinsko | vas sanguineum |
MeSH | D001808 |
TA | A12.0.00.001 |
FMA | 63183 |
Anatomska terminologija |
Krvne žile so različnih tipov, zajemajo: arterije, arteriole, kapilare, venule in vene. Po arterijah, ki so krepke in prožne teče kri iz srca, krvni tlak je v njih največji. Arteriole imajo mišične stene in spreminjajo premer, s tem pa povečajo ali zmanjšajo pretok krvi skozi določen predel. Kapilare so drobne žilice z izredno tanko steno in predstavljajo nekakšen most med arterijami, po katerih kri odteka iz srca, in venami, po katerih se vanj vrača. Kapilare omogočajo, da kisik in hranila preidejo iz krvi v tkiva, odpadne snovi pa iz tkiv v kri. Iztekajo se v venule, te pa nato v vene, ki vodijo nazaj v srce. Ker imajo vene tanko steno, a praviloma večji premer kot arterije, teče kri skoznje počasneje in pod bistveno manjšim tlakom.