![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7f/Platelets_by_budding_off_from_megakaryocytes.jpg/640px-Platelets_by_budding_off_from_megakaryocytes.jpg&w=640&q=50)
Trombocit
From Wikipedia, the free encyclopedia
Trombociti ali krvne ploščice so krvne celice, ki mašijo rane na organizmu in s tem preprečujejo prevelike izgube krvi. Zato so trombociti izredno pomembni pri hemotazi, saj je izguba krvi za vse homeostatske procese usodna (npr. prenašanje kisika).
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7f/Platelets_by_budding_off_from_megakaryocytes.jpg/640px-Platelets_by_budding_off_from_megakaryocytes.jpg)
V kubičnem milimetru (mm3) krvi je od 150,000 do 300,000 trombocitov, od tega je 40 % v vraničnem krvnem obtoku. V krvnem obtoku preživijo od 8 do 10 dni, nato pa jih odstranijo makrofagi. Stanje pomanjkanja trombocitov oz. zmanjšanega števila v krvi imenujemo trombocitopenija.
Krvne ploščice pravzaprav niso prave celice, temveč le ovitki celične membrane, v katerih so različne snovi, ki ob poškodbi reagirajo z drugimi snovmi v krvi. Nastajajo torej kot drobci večjih celic, imenovanih megakariociti. Pri slednjih z zorenjem citoplazme nastajajo zrnca (granule), mešički (vezikule) z lizosomnimi granulami in sistem demarkacijskih membran, ki razmejujejo citoplazmo, iz katere nastanejo trombociti.
Pri barvanju po klasični metodi po Giemsi ločimo temnomodro sredico, imenovano granulomera, ter obdajajoči svetlomoder pas, imenovan hialomera. Glavne sestavine hialomere so mikrotubuli in aktinski filamenti. V granulomeri je majhno število mitohondrijev, nekaj glikogena, peroksisomi ter trije tipi zrnc: alfa (α), delta (δ) in lambda (λ). Alfa zrnca vsebujejo različne koagulacijske faktorje, delta vsebujejo kalcijeve ione (Ca2+), adenozin difosfat (ADP), adenozin trifosfat (ATP), serotonin, histamin in pirofosfatazo, lambda pa so v bistvu lizosomi, ki vsebujejo hidrolitične encime.