Korintski slog
From Wikipedia, the free encyclopedia
Korintski slog ali korintski red je eden od slogov v klasični grški arhitekturi z značilnimi stebri s 24 kanelurami in bazo kot jonski, ki ji je dodana kvadratna plošča plinta s kapitelom, oblikovanim kot košara s stiliziranimi listi akanta. Menijo, da si je korintski slog izmislil kipar Kalimah (Callimachus), ki je bil navdušen nad videzom posvetne košare, ki je bila zapuščena na grobu mladega dekleta. Po Vitruviju je bila pletena košara prepletena z rastlino akant, ki je tu zrasla, tako da je svoje liste prepletla s košaro. Korintski kapitel je obogatena različica jonskega kapitela, čeprav so jonski detajli, kot so volute, precej nežnejši in manjši ter postavljeni na vogalih glede na izražene izvirne detajle korintskega kapitela, kot so stilizirani akantovi listi. Listi akanta na korintskem kapitelu so različno izraženi v različnih kulturah gradnje.
V primerjavi z dorskim in jonskim kapitelom korintski nima vrat, ampak samo prstanasto astragalno profilacijo ali trak, ki oblikuje osnovo kapitela kot konotacijo na legendarno opisano košaro.
Korintski steber je skoraj vedno kaneliran. Če ni, morajo za to biti dobri razlogi (običajno so finančni). Na korintskih stebrih so kanelure včasih tudi okrašene.
V svojih sorazmerjih je korintski steber podoben jonskemu, a je lahko vitkejši. V bistvu se najbolj razlikuje po izvirnem kapitelu. Abak nad kapitelom ima vdolbljene stranice, da bi se prilegal zvitim vogalom kapitela, na osi vsake stranice ima lahko tudi rozeto.
Arhitrav je razdeljen na dva ali tri dele, ki so lahko enaki ali imajo zanimiva razmerja med seboj. Nad običajno nedekoriranim arhitravom sedi friz, ki je lahko bogato skulpturiran s tekočim oblikovanjem. Nad njim je profilacija glavnega venca podobna jonskemu slogu. Če je glavni venec zelo globok, je lahko okrepljen z ornamentalnimi rešetkami, postavljenimi v seriji pod glavnim vencem.
Najstarejši korintski steber je Apolonov tempelj v Basi v Arkadiji iz okoli 450–420 pr. n. št. Korintski steber v tem templju ni bil del nobenega sloga, na zunanji strani je sicer v dorskem slogu in jonskem znotraj cele. En korintski steber je nedoumljivo prosto stal v središču cele. Arheologi še vedno razpravljajo o njegovem namenu. Po eni teoriji je bil steber mogoče neka vrsta "posvetnega stebra".
Najbolj znani korintski templji so: Olimpiejon v Atenah, tempelj v Tegeji in drugi.
V helenistični dobi so ga pogosto uporabljali, v rimski dobi pa je prevladoval zaradi svoje dekorativnosti (npr. Avgustov tempelj v Puli). Rimljani so ga kombinirali z jonskim stebrom in tako ustvarili tako imenovani kompozitni slog.