Kordovski kalifat
From Wikipedia, the free encyclopedia
Kordovski kalifat (arabsko خلافة قرطبة, DIN Khilāfat Qurṭuba, špansko Califato de Córdoba) je bilo od leta 929 do 1031 islamsko kraljestvo na Iberskem polotoku in delu severne Afrike s prestolnico v Qurtubi, sedanji Córdobi.
Khilāfat Qurṭuba خلافة قرطبة | |
---|---|
929–1031 | |
Status | kalifat |
Glavno mesto | Qurtuba |
Skupni jeziki | klasična arabščina, berberščina, mozarabščina, srednjeveška hebrejščina |
Religija | islam |
Vlada | monarhija |
kalif | |
• 929 – 961 | Abd Al Rahman III. |
Zgodovina | |
• Abd Al Rahman III. se razglasi za kordovskega kalifa[1] | 929 |
• kalifat razpade na manjša kraljestva | 1031 |
Površina | |
600.000 km2 | |
Danes del | Andora Gibraltar Maroko Portugalska Španija |
Kalifat je nastal januarja 929, ko se je kordovski emir Abd Al Rahman III. iz Omajadske dinastije razglasil svojo neodvisnost od Abasidov v Bagdadu in se iz emirja preimenoval v kalifa.[2] Za to obdobje iberske zgodovine je bil značilen velik razcvet trgovine in kulture in gradnja velikih mojstrovin andaluzijske arhitekture, vključno z Veliko mošejo v Córdobi.
Kalifat je razpadel v državljanski vojni (fitna Al Andaluz) med nasledniki zadnjega kalifa Hišama II. in nasledniki njegovega dvornega komornika Al Mansurja. Leta 1031 je iz kalifata nastalo več majhnih neodvisnih muslimanskih kraljestev in emiratov - taif.[3]