Košeniljka
From Wikipedia, the free encyclopedia
Košeníljka (znanstveno ime Dactylopius coccus) je žuželka iz podreda Sternorrhyncha, iz katerega izhaja škrlatna barva karmin za barvanje. Je parazit, ki izvira iz tropskih in subtropskih krajev v Južni Ameriki in Mehiki in živi na kaktusih rodu Opuntia in se hrani z rastlinsko vlago in hranili.
Košeniljka | ||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
![]() Samica (levo) in samec (desno) | ||||||||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Dactylopius coccus Costa, 1835 | ||||||||||||||||
Sinonimi | ||||||||||||||||
Coccus cacti Linnaeus, 1758 |
Žuželka proizvaja karminsko kislino, ki odvrača žuželčje plenilce. Karminsko kislino, običajno 17-24 % mase posušenih žuželk, je mogoče izločiti iz telesa in jajc, nato pa se zmeša z aluminijastimi ali kalcijevimi solmi in nastane barvilo karmin, znana tudi kot košeniljka. Karmin se danes uporablja predvsem kot sestavina za barvanje v kozmetiki, zlasti za rdečila za ustnice.[1]
Karmin za barvanje je bil uporabljen v Srednji Ameriki že v 15. stoletju za barvanje tkanin in postal pomemben izvozni artikel v kolonialnem obdobju. Potem ko so v poznem 19. stoletju izumili sintetične pigmente in barvila, kot je alizarin, se je proizvodnja naravnega barvila postopoma zmanjšala. Zaskrbljenosti zdravstvene stroke glede umetnih aditivov v živilih pa je obnovila priljubljenost barvil iz košeniljke. Povečano povpraševanje je imelo za posledico, da je gojenje žuželk spet postalo dobičkonosno predvsem v Peruju, ki je največji izvoznik. V Mehiki, v nekaj mestih v državi Oaxaca, še vedno ročno barvajo tekstil s košeniljko.[2]
Obstajajo tudi druge vrste v rodu Dactylopius, ki se lahko uporabljajo za proizvodnjo košeniljkinega ekstrakta in jih zelo težko razlikujejo od D. coccus tudi izkušeni taksonomi. Anatomske razlike med vrstami so majhne, razlike so v izboru rastlinskih gostiteljev in zelo različni geografski razširjenosti.