Kneževina Bolgarija
balkanska država med letoma 1878 in 1908 / From Wikipedia, the free encyclopedia
Kneževina Bolgarija (bolgarsko Княжество България, Knjažestvo Blgarija) je bila de facto neodvisna, de iure pa vazalna država pod suverenostjo Osmanskega cesarstva. Ustanovljena je bila z Berlinskim sporazumom leta 1878.
Kneževina Bolgarija Княжество България Knjažestvo Blgarija | |||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1878–1908 | |||||||||||
Himna: "Marica šumi" Шуми Марица Šumi Marica Kraljeva himna "Bog, varuj carja!"[1] | |||||||||||
Status | Vazalna država Osmanskega cesarstva[2][3] | ||||||||||
Glavno mesto | Plovdiv (1878–1878) (Začasna ruska uprava Bolgarije) Sofija (1878–1908) (Začasna ruska uprava Bolgarije do junija 1879) Trnovo (1879-1879) (volitve bolgarskega ustavodajnega sveta, 1879) | ||||||||||
Skupni jeziki | bolgarščina,[4] po priključitvi Vzhodne Rumelije tudi grščina[5] in turščina[6] | ||||||||||
Religija | Bolgarska pravoslavna cerkev | ||||||||||
Vlada | Kneževina | ||||||||||
Knez | |||||||||||
• 1879–1886 | Aleksander I. | ||||||||||
• 1887–1908 | Ferdinand I. | ||||||||||
Regenti | |||||||||||
• 1886–1887 | Stefan Stambolov | ||||||||||
• 1886–1887 | Sava Mutkurov | ||||||||||
• 1886–1887 | Petko Karavelov | ||||||||||
Predsedniki ministrskega sveta | |||||||||||
• 1879 (prvi) | Todor Burmov | ||||||||||
• 1908 (zadnji) | Aleksandar Malinov | ||||||||||
Zakonodajalec | Narodna skupščina | ||||||||||
Zgodovina | |||||||||||
• Sanstefanski sporazum | 3. marec 1878 | ||||||||||
• Berlinski sporazum | 13. julij 1878 | ||||||||||
• Trnovska ustava | 28. april 1879 | ||||||||||
• Združitev Bolgarije | 6. september 1885 | ||||||||||
5. oktober 1908 | |||||||||||
Površina | |||||||||||
1880 | 63752 km2 | ||||||||||
1908 | 95223 km2 | ||||||||||
Prebivalstvo | |||||||||||
• 1880 | 2.007.919 | ||||||||||
• 1908 | 4.215.000 | ||||||||||
Valuta | bolgarski lev | ||||||||||
+ | |||||||||||
| |||||||||||
Danes del | Bolgarija Srbija |
Po ruski zmagi v rusko-turški vojni (1877–1878) sta Rusija in Osmansko cesarstvo 3. marca 1878 podpisali Sanstefanski sporazum, s katerem je bila, med drugim, ustanovljena bolgarska vazalna država, v katero so bili vključeni skoraj vsi etnični Bolgari na Balkanu. Vanjo je bila vključena večina Mezije, Trakije in Makedonije in se je raztezala od Črnega do Egejskega morja. Združeno kraljestvo in Avstro-Ogrska sta bili proti ustanovitvi tako velike rusofilne pravoslavne države na Balkanu, saj sta se bali, da bi to spremenilo razmerje moči v Sredozemlju. Veliki sili sta zato sklicali Berlinski kongres in podpisali Berlinski sporazum, ki je nadomestil Sanstefanski sporazum, ki ni nikoli začel veljati. Predlagana velika bolgarska država je bila razdeljena na manjšo Kneževino Bolgarijo in avtonomno Vzhodno Rumelijo znotraj Osmanskega cesarstva.
Četudi je bila Bolgarija osmanski vazal, je samo formalno priznavala oblast Visoke porte. Imela je svojo ustavo, zastavo in himno ter vodila svojo zunanjo politiko. Leta 1885 je Bolgarija z nekrvavo revolucijo priključila Vzhodno Rumelijo, kar je Osmansko cesarstvo sprejelo s Tophanskim sporazumom. 5. oktobra 1908 je Bolgarija razglasila svojo neodvisnost kot Kraljevina Bolgarija.