![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cf/Serlio_5_orders_peake.png/640px-Serlio_5_orders_peake.png&w=640&q=50)
Klasična arhitektura
From Wikipedia, the free encyclopedia
Klasična arhitektura navadno označuje arhitekturo, ki je bolj ali manj zavestno izpeljana iz načel grške in rimske arhitekture klasične antike oziroma včasih iz Vitruvijevih del.[1][2] Različni slogi klasične arhitekture so obstajali v karolinški renesansi[3] in italijanski renesansi. Čeprav se lahko klasični slogi arhitekture močno razlikujejo, lahko na splošno rečemo, da se opirajo na skupen "besednjak" dekorativnih in konstruktivnih elementov. V večjem delu zahodnega sveta so v zgodovini arhitekture od renesanse do druge svetovne vojne prevladovali različni klasični arhitekturni slogi, še danes jih uporablja veliko arhitektov.
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cf/Serlio_5_orders_peake.png/640px-Serlio_5_orders_peake.png)
Pojem klasična arhitektura se uporablja tudi za vse načine arhitekture, ki so se razvili v imenitne oblike, na primer klasična kitajska arhitektura ali klasična arhitektura Majev. Lahko se nanaša tudi na katero koli arhitekturo, ki uporablja klasično estetsko filozofijo. Izraz se lahko uporablja drugače "tradicionalna arhitektura" ali "ljudska arhitektura", čeprav lahko z njima deli osnovna načela.
Za sodobne stavbe po prvotnih klasičnih načelih se lahko uporablja izraz neoklasična arhitektura.